Tanja Fajon v Zagreb: hrvaški vstop v schengen in številna odprta vprašanja

Slovenija 06. Jul 202206:37 > 11:5611 komentarjev
Delite:
Tanja Fajon, Hrvaška
Foto: BOBO

Dober mesec po menjavi oblasti in predaji poslov nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja aktualni ministrici Tanji Fajon se že nekako vidijo smernice slovenske diplomacije nove vlade. Čeprav tektonskih premikov ni pričakovati, bo Slovenija ostala dejavna na diplomatskem parketu, predvsem na področju integracije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, vključitvi Hrvaške v območje evra ter njeni priključitvi v schengensko območje in nudenju pomoči Ukrajini.

Delovni obisk zunanje ministrice Tanje Fajon na Hrvaškem, kjer se bo danes na dvostranskem srečanju sestala s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom, je napoved, da želita državi ohraniti dobre odnose in še naprej sodelovati. Na to kaže tudi dejstvo, da bosta ministrico sprejela še hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović. A med državama ostajajo odprta številna vprašanja, ki se tičejo implementacije arbitražne razsodbe, problema ribolova, demarkacije meje, turizma in kolon na meji. Kot smo neuradno izvedeli, današnje srečanje ne bo prineslo kakšnih sklepov, bo pa to zagotovo podlaga, kako graditi dobre sosedske odnose med državama še naprej. Hrvaška se bo s 1. januarjem 2023 pridružila območju evra, kar bo olajšalo menjavo valute ob dopustovanju slovenskih državljanov na hrvaškem, prav tako pa bo imelo tudi pozitiven vpliv na splošno trgovanje med državama.

Hrvaški kovanec za en evro
Foto : Zeljko Lukunic/PIXSELL

Zapleta pa se pri pridružitvi Hrvaške v območje schengena. Slovenija podpira vstop Hrvaške v območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in ji je pri tem pripravljena pomagati. Čeprav je Svet Evropske unije podal pozitivno mnenje o polnem izvajanju schengenskega pravnega reda na Hrvaškem, je zelo verjetno, da bo morala Hrvaška, kljub nameri, da se območju pridruži že 1. januarja 2023, na vstop še počakati. Problem predstavlja nesoglasje držav članic, predvsem Nizozemske, da Hrvaška nima urejene varne meje z Bosno in Hercegovino, in pa dejstvo, da na vstop v območje že več kot deset let čakata Romunija in Bolgarija. To med drugim kaže na nepripravljenost Evropske unije za širitev schengenskega območja, svoje pa sta dodali še migrantska kriza in vojna v Ukrajini. Tudi premier Robert Golob je ob robu vrha zveze Nato v Madridu povedal, da schengen danes ne deluje tako, kot bi moral. Potrebna bo notranja reforma območja in predvsem odprava notranjih nadzorov na mejah, ki so se ojačali zaradi migrantskih pritiskov in kasneje tudi zaradi koronavirusne zdravstvene krize.

Slovenija in Hrvaška sodelujeta tudi na področju jedrske energije, hrvaški politični in strokovni vrh pa sta naklonjena tudi sodelovanju pri izgradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne. Delovanje Nuklearne elektrarne Krško je podaljšano do leta 2043, drugi blok, vrednost katerega je ocenjena na približno 5 milijard evrov, pa bi imel življenjsko dobo 60 let. Če bi se Hrvaška dejansko vključila v sodelovanje pri izgradnji drugega bloka, bi s tem pokrila praktično vse domače potrebe za elektriko, s tem pa bi zmanjšala tudi odvisnost od ruskega plina. A najbolj se zapleta predvsem pri odlaganju jedrskih odpadkov, saj bi morala Hrvaška prevzeti odgovornost za 50 odstotkov proizvedenih odpadkov. Slovenija je sicer v Evropi večkrat izpostavljena kot primer dobre prakse, kako se ravna z radioaktivnimi odpadki. Hrvaški okoljevarstveniki pa opozarjajo predvsem na nerešeno vprašanje skladiščenja nizkoradioaktivnih odpadkov na Trgovski gori in dolgoročno skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov.

Zahodni Balkan in status Bosne in Hercegovine

Čeprav je Slovenija ena izmed pobudnic širitve Evropske unije na območju Zahodnega Balkana, se stvari na tem področju pomikajo zelo počasi. Slovenska pobuda glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji Bosni in Hercegovini na zadnjem vrhu voditeljev držav članic v Bruslju ni naletela na plodna tla, a je bil opravljen pomemben premik v tej smeri. Predvsem si slovenska diplomacija želi, da bi na oktobrskem vrhu voditeljev EU že bili poenoteni glede prednostnih nalog in kriterijev, ki so ključni za to, da se BiH podeli kandidatura za članstvo. Kot smo neuradno izvedeli, bi se o morebitni dodelitvi statusa kandidatke lahko v Bruslju odločali že decembra.

BiH
Foto : PROFIMEDIA

Status kandidatk članic je Unija po hitrem postopku že podelila Ukrajini in Moldaviji – predvsem na račun ruske vojne v Ukrajini –, Slovenija pa je enako enotnost pričakovala tudi v primeru BiH. Kljub temu da je slovenska diplomacija zelo dejavna na vključevanju Zahodnega Balkana v EU – naslednji vrh voditeljev pobude Brdo-Brioni bo septembra gostila prav Slovenija – pa bodo morale več narediti tudi same kandidatke za članstvo.

Zapleta se tudi pri začetku pristopnih pogajanj Severne Makedonije z EU, saj je Bolgarija pritisnila na zavoro zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj. Francija je sicer v času svojega predsedovanja Svetu Evropske unije pripravila predlog za odpravo bolgarske blokade, a je ta naletel na velik odpor severnomakedonske javnosti. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pred dnevi na Twitterju sicer zapisala, da “drži pesti, da bo francoski predlog odprl pot za začetek pogajanj EU s Severno Makedonijo in obenem poslal prepotreben pozitiven signal celotni regiji”.

Slovenska pomoč Ukrajini, obveznosti do zveze Nato in prihajajoči mednarodni projekti

Slovenska diplomacija si vse od začetka vojne v Ukrajini pospešeno prizadeva, da Ukrajini kar najbolje pomaga po svojih močeh. Slovenija je Ukrajini namenila že več kot tri milijone evrov v obliki humanitarne pomoči in za okoli sedem milijonov evrov vojaške pomoči, sprejeli pa smo tudi številne begunce, ki so pred vojno pobegnili. A kaj lahko Slovenija kljub svoji majhnosti še naredi? Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF) – marca 1998 jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije – je veliko naredila pri povojnem razminiranju Bosne in Hercegovine, bi lahko pomagala tudi v Ukrajini. Tako z razminiranjem neeksplodiranih ubojnih sredstev kot pri nudenju pomoči ranjenim in njihovi rehabilitaciji.

Pereča tema ostajajo obrambni izdatki in izpolnjevanje Natovih zavez. Tukaj je Slovenija še vedno na repu držav članic severnoatlantskega zavezništva, saj trenutno namenja le 1,22 odstotka BDP za naložbe v vojaško opremo. Slovenija se je zavezala, da bo nadaljevala dvig izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2024. Obenem je podala politične zaveze, da bo do 2030 dosegla raven dveh odstotkov. Tudi napovedana revizija nakupa oklepnikov Boxer, ki ga je sklenila vlada Janeza Janše v odhajanju, bi lahko vplivala na izpolnjevanje Natovih zahtev, čeprav je premier Robert Golob to že zavrnil. Kot je povedal ob robu vrha zavezništva v Madridu, je ključna naloga revizije, da ugotovi, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti. Ni pa jasno, kakšne posledice bo prinesla ta revizija, saj bi morebiten odstop od pogodbe lahko imel tudi visoke finančne posledice.

Slovenia, Ljubljana, Nato
Foto : PROFIMEDIA

Prihodnji koraki slovenske diplomacije v naslednjih štirih letih bodo podobni kot v preteklosti, saj ni pričakovati nekih tektonskih premikov od ustaljenih tem, ki jih zagovarja Slovenija. Še naprej tečejo tudi vsi postopki za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za obdobje 2024-2025. Vzhodnoevropski regionalni skupini, v katero v okviru OZN sodi Slovenija, pripada en nestalni sedež, poleg naše države pa zanj kandidira še Belorusija. Volitve v Varnostni svet OZN za zgoraj omenjeno obdobje bodo v Generalni skupščini OZN potekale junija 2023.

Že naslednjo sredo se bodo v okviru formata petih srednjeevropskih držav C5 v Budimpešti srečali zunanji ministri Slovenije, Madžarske, Avstrije, Češke in Slovaške, kar bo nova priložnost za bilateralna srečanja in krepitev odnosov med državami. Slovenija se je nedavno tudi pridružila Stockholmski pobudi za jedrsko razoroževanje, ki po navedbah zunanjega ministrstva ustreza stališčem Slovenije in vodi k svetu brez jedrskega orožja. Konec avgusta pa bo Slovenija ponovno gostila Blejski strateški forum, na katerem bodo številni paneli in razprave, ki se jih bodo udeležili tudi mnogi pomembni svetovni politiki.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar