Čeprav se je kitajski predsednik Ši Džinping zavezal, da bo država začela zmanjševati porabo fosilnih goriv, se je lani odločil za največjo širitev elektrarn na premog v zadnjih sedmih letih. Kitajska je tako še vedno ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, ki so krivci za podnebne spremembe.
Čeprav se je zavezala, da bo v treh letih začela zmanjševati uporabo fosilnih goriv, se je Kitajska lani odločila za največjo širitev elektrarn na premog od leta 2015. Leta 2022 je bilo v državi odobrenih tovrstnih projektov s skupno močjo 106 gigavatov (GW), kar je enako dvema velikima termoelektrarnama na teden, kaže danes objavljena raziskava.
Preberite še: Na podnebni konferenci iščejo rešitve, Kitajska pa povečuje proizvodnjo premoga
Zmogljivost termoelektrarn na premog, ki jih je Kitajska začela graditi leta 2022, je bila šestkrat večja kot v vseh preostalih državah na svetu skupaj, piše v skupnem poročilu Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) s Finske in organizacije Global Energy Monitor (GEM).
“Kitajska še naprej velja za izjemo od stalnega svetovnega upadanja rabe termoelektrarn,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP komentirala Flora Champenois iz organizacije GEM. “Hitrost, s katero so v letu 2022 projekti dobivali gradbeno dovoljenje, je bila izjemna,” je dodala. Kitajska je ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, ki so krivci za podnebne spremembe.
Kitajski predsednik Ši Džinping se je zavezal, da bo Kitajska med letoma 2026-2030 dosegla vrh izpustov ogljikovega dioksida in jih nato do leta 2060 zmanjšala na neto ničlo, s čimer naj bi dosegli, da se segrevanje ozračja omeji precej pod dvema stopinjama Celzija.
Preberite še: Katere države so lobirale pri poročilu o podnebnih spremembah?
Poročilo je opozorilo, da četudi se bo Peking držal teh zavez, jih bo ob trenutni širitvi termoelektrarn veliko “bolj zapleteno in drago” izpolniti. Kitajska skoraj 60 odstotkov potreb po električni energiji pokrije s proizvodnjo v termoelektrarnah, večina novih projektov pa je bila odobrena v provincah, ki jih je v zadnjih dveh letih prizadelo pomanjkanje elektrike zaradi rekordnih vročinskih valov.
To ustvarja začarani krog, saj povečani izpusti toplogrednih plinov pospešujejo podnebne spremembe, kar pa ima za posledico pogostejše ekstremne vremenske dogodke, so povedali raziskovalci.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje