Sassoli Janši: Slovenija ne more govoriti v imenu EU

Slovenija 22. Avg. 202110:59 > 22:115 komentarjev
Delite:
david sassoli
Foto: Frederick Florin/Pool via REUTERS

Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju opozoril, da Evropska unija ne bo odpirala nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. "Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo," je zapisal. Na zapis Janše pa se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ki je bil jasen, da predsedujoča država Svetu EU ne more govoriti v imenu Evropske unije.

EU po napovedi premierja Janeza Janše ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. “Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo,” je zapisal na Twitterju.

Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj tudi moški, je navedel Janša. Meni namreč, da ni dolžnost EU ali Slovenije, da “pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino”.

Kdo govori v imenu EU?

Na Janšev zapis se je na Twitterju odzval poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki se je vprašal, kdo govori v imenu Evropske unije. “Vsekakor upam, da je odgovor (še vedno) Evropska komisija,” si je odgovoril.

Odzval se je tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. “Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana,” je dejal Sassoli v intervjuju za italijansko Rainews24. “Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost je nujna za vse, ki so zaradi novega režima ogroženi, in sicer ne zgolj za tiste Afganistance, ki so z nami sodelovali,” je bil  ob robu srečanja v Riminiju jasen predsednik EP.

Janeza Janšo je povabil k pogovorom z evropskimi institucijami, kjer bi skupaj sprejeli nadaljnje ukrepe. “Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost,” je še dejal Sassoli.

Na tvit predsednika EP pa se je že odzval tudi slovenski premier, ki je zapisal, da “se vsaka država članica sama odloča, ali bo pripravljena sprejeti še en migracijski val”. Dodal je še, da solidarnost že izkazujemo tistim, ki so v preteklosti z nami sodelovali ter da trenutno nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti.

Evropska komisarka za zakonite in varne poti v EU

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je sicer pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila.

Dodala je, da je treba preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU.

“Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem,” je še dejala komisarka.

Von der Leyen o alternativah

Podobno kot evropska komisarka za notranje zadeve je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v soboto prek Twitterja poudarila, da je treba tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. “To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito,” je navedla.

To ne velja le za afganistanske sodelavce EU, ki prihajajo v Španijo, ampak tudi za tiste, ki so ostali v Afganistanu. Kot je še zapisala von der Leyenova, je EU močno zavezana podpori nevladnim organizacijam v državi.

 

Logar: Vrata odprta za sodelavce, za begunce ne

Zunanji minister Anže Logar je v intervjuju za N1 minuli teden sicer pojasnil, da je Slovenija pripravljena sprejeti do pet Afganistancev, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo. Kaj več za begunce iz Afganistana Slovenija po besedah zunanjega ministra ne namerava storiti, niti ni pripravljena spremeniti dosedanje prakse, po kateri je že leta na vrhu evropske statistike zavračanj prošenj za azil Afganistancev.

“EU bo poskrbela, da bodo okoliške države Afganistana prevzele breme migrantskega vala,” je v intervjuju dejal Logar in dodal, da EU namerava migrantski val zaustaviti v dogovoru z mejnimi državami Afganistana, posamezne države, ki so tam sodelovale, pa so napovedale, koliko državljanov Afganistana bodo prevzele na lastno pobudo.

“Slovenija bo solidarno sodelovala pri tistih osebah, ki so aktivno sodelovale bodisi s predstavniki Slovenske vojske bodisi z Evropsko službo za zunanje zadeve. S to je sodelovalo približno 500 Afganistancev in določen del jih bo Slovenija prevzela. S Slovensko vojsko pa sta sodelovala dva tolmača skupaj z družinskimi člani,” je bil še jasen Logar.

Komentari

Vaš komentar