Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poroča o znatnem povečanju števila nezakonitih prestopov zunanjih meja Evropske unije. Če je bilo v prvih mesecih letošnjega leta povečanje še nekako mogoče pripisati posledici vojne v Ukrajini, ko je iz države zbežalo več milijonov ljudi, pa podatki o nezakonitih migracijah v prvih devetih mesecih letošnjega leta kažejo povsem drugačno sliko. Migracije so se najbolj povečale na tako imenovani balkanski migracijski poti, k čemur je veliko prispevala tudi vizumska liberalizacija v Srbiji, ki ni popolnoma skladna z vizumsko politiko Evropske unije.
Po podatkih Frontexa je bilo na zunanjih mejah Evropske unije (EU) letos odkritih več kot 228.240 nedovoljenih prehodov meja, kar predstavlja kar 70-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Gre tudi za največje število nedovoljenih prehodov zunanjih meja EU v prvih treh četrtinah leta od leta 2019. V mesecu septembru je tako Frontex zabeležil okoli 33.380 nezakonitih prehodov meja – 25 odstotkov več kot septembra 2021 – od tega kar 19.160 na zahodnobalkanski migracijski poti.
Zahodnobalkanska migracijska pot poleg sredozemske migracijske poti ostaja še vedno najbolj aktivna pot migrantov za vstop v območje EU. V primerjavi z lanskim letom se je število nezakonitih prehodov meje na zahodnobalkanski migracijski poti povečalo za okoli 170 odstotkov, med januarjem in septembrom letos so tam zabeležili skoraj polovico vseh nezakonitih prestopov meja.
Čeprav Frontex zadnja leta beleži povečanje migracij proti koncu poletja, kar je mogoče pripisati temu, da se ljudje odpravijo na pot še pred jesenskim poslabšanjem vremena in zimsko ohladitvijo, ki še dodatno otežujejo zahtevno pot, pa je letošnje povečanje migracij mogoče povezati tudi z liberalizacijo vizumov v Srbiji.
Srbska vizumska politika namreč ni popolnoma skladna s politiko EU, čeprav je uradni Beograd Bruslju že obljubil uskladitev vizumske politike s smernicami EU. V Srbijo lahko trenutno brez vizuma pridejo državljani Kube in Indije, do nedavnega pa tudi državljani Burundija in Tunizije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je že pred tedni potrdila, da so evropske institucije prejele srbske obljube, da bodo uskladili vizumsko politiko s politiko, ki jo izvaja EU.
Srbija je grožnje EU, da lahko Unija začasno odpravi brezvizumski režim za Srbijo, vzela resno. Pred dnevi je odjeknila novica, da bodo državljani Burundija in Tunizije od 20. novembra za vstop v Srbijo morali zaprositi za vizum. Odločitev Srbije je pozdravil tudi evropski komisar za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi. “Pozdravljamo pomemben korak Srbije za uskladitev s seznamom tretjih držav EU, za katere so potrebni vizumi. Upam, da bomo kmalu videli nadaljnje izboljšave,” je zapisal na Twitterju.
We welcome that #Serbia took an important step today to align with the EU’s list of visa required third countries.
— Oliver Varhelyi (@OliverVarhelyi) October 20, 2022
Hope to see further improvements soon.
Srbija sodi med države, katerih državljani za vstop v območje EU ne potrebujejo vizuma. EU pa je za nadaljevanje tega režima Srbiji postavila pogoje, da država uskladi svojo vizumsko politiko z EU.
Po zahodnobalkanski migracijski poti v Evropo pride največ državljanov Sirije, Afganistana, Iraka in držav Severne Afrike. So se pa prav zaradi vizumske liberalizacije v Srbiji močno povečali prihodi Burundijcev, Tunizijcev in Indijcev. Prav slednji so na primer v naši severni sosedi Avstriji od julija 2022 podali največ prošenj za azil.
Bi lahko Slovenija ob vstopu Hrvaške v schengen uvedla notranji nadzor na meji med državama?
Potem ko je pristojni odbor Evropskega parlamenta v torek ocenil, da za vstop Hrvaške v schengensko območje ni več ovir, in je končna odločitev v rokah Sveta EU – ta naj bi o zadevi odločal decembra – pa je slovensko in hrvaško javnost presenetilo poročanje časopisa Delo, ki navaja, da naj bi še pred potrditvijo na Svetu EU Slovenija sprejela enostransko izjavo o tem, da Hrvaška z vstopom v schengen priznava razsodbo arbitražnega sodišča in s tem tudi meddržavno mejo, kot jo je določilo sodišče.
Po informacijah N1 se razmišljanje o enostranski izjavi sicer ni začelo na ministrstvu za zunanje zadeve, temveč naj bi za tem stal kabinet predsednika vlade Roberta Goloba. Njegov svetovalec za zunanjo politiko Vojko Volk je že poleti v pogovoru za časopis Večer dejal, da bo Hrvaška z vstopom v schengensko območje pravno gledano priznala tudi meje držav, ki so že članice območja, torej tudi Slovenije.
Kot je pojasnil, je razlog za to ključni schengenski dokument: evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengena tako na kopnem kot na morju.
Strokovnjakinja za evropsko pravo z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik je za Delo povedala, da slovenska enostranska izjava ne more imeti pravnoformalnih mednarodnih obveznosti, a da bi jasno pokazala slovensko nestrinjanje s hrvaškim nespoštovanjem arbitražne razsodbe.
“Seveda lahko Slovenija sprejme svojo enostransko izjavo, lahko pa to storimo tudi mi. To ni nekaj, kar bi Hrvaško na kakršenkoli način obvezovalo, saj lahko tako izjavo sprejme tudi Hrvaška,” pa je v kratkem odzivu na slovensko napoved o enostranski izjavi povedal hrvaški premier Andrej Plenković. Hrvaška torej nadaljuje po začrtani poti k schengenskemu območju, prav tako pa ne spreminja stališča o sodbi arbitražnega sodišča, ki je po njenem mnenju neveljavna zaradi slovenske afere s prisluhi.
PVRH @AndrejPlenkovic: Hrvatska pristupa #Schengen temeljem ispunjenja svih potrebnih kriterija. Slovenija naravno može usvojiti svoju jednostranu izjavu, ali to možemo napraviti i mi. To nije nešto što Hrvatsku obvezuje na bilo koji način. pic.twitter.com/tY8iWfnnP9
— Vlada Republike Hrvatske (@VladaRH) October 26, 2022
Kot je bilo že večkrat možno slišati s slovenskega zunanjega ministrstva, Slovenija ne namerava blokirati hrvaškega vstopa v schengensko območje, se pa zavzemajo za to, da bi Hrvaška spoštovala arbitražno razsodbo, ki je mednarodnopravno zavezujoča za obe strani.
Vlada je kasneje sporočila, da ima vstopanje Hrvaške v schengen načelno podporo Slovenije in je v našem skupnem evropskem interesu. “Za Slovenijo je arbitražna odločitev dokončna in v Sloveniji pravnoformalno potrjena z zakonom o evidentiranju državne meje s Hrvaško iz decembra 2017. Slovenska politika je primarno dolžna zavarovati nacionalne interese, zato se bodo dokončne odločitve sprejemale v državnem zboru,” so zapisali.
S hrvaškim vstopom v schengen bi se tako nadzor zunanje meje EU premaknil s slovenske južne meje na hrvaško zunanjo mejo. A je zaradi povečanja migracij na zahodnobalkanski migracijski poti iz vladnih krogov slišati tudi špekulacije o uvedbi mejnih kontrol med Slovenijo in Hrvaško po njenem vstopu v območje schengena. Podoben nadzor na notranjih mejah je na primer uvedla Avstrija na meji s Slovenijo, ta pa je zaradi tega v Bruslju že večkrat protestirala, češ da nadzor ni utemeljen.
Uvedbo notranjega nadzora meja znotraj schengenskega območja je dovolilo tudi sodišče EU, a le za omejeno časovno obdobje, država, ki ga uvaja, pa mora zanj navesti tehtne razloge. Država članica lahko ukrep nato ponovno uvede, tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, a le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje