Bela hiša se je že v tednih, preden so talibani zavzeli Kabul, s partnerskimi državami dogovarjala za sprejem afganistanskih državljanov, s katerimi so ZDA v Afganistanu sodelovale v času dvajsetletne vojne. Tri države Zahodnega Balkana – Albanija, Kosovo in Severna Makedonija – so se na prošnjo Washingtona odzvale hitro in pozitivno, njihova odločitev pa je le še potrdila njihovo naklonjenost ZDA.
“Brez oklevanja in kakršnegakoli pogojevanja sem odobrila takšno humanitarno operacijo,” je na Facebooku zapisala kosovska predsednica Vjosa Osmani. “Nihče ne ve bolje od nas, kaj pomeni biti izključen in oditi pod prisilo iz rojstnega kraja, biti ločen od ljubljenih, in biti prisiljen bežati, da bi rešil svoje življenje,” je nadaljevala. “/…/ Brez dvoma ne bomo rekli ne, pa ne zato, ker nas to prosijo veliki zavezniki, temveč zato, ker smo Albanija,” pa je po Reutersovih navedbah sporočil albanski premier Edi Rama.
Albanija, Kosovo in Severna Makedonija bodo začasno sprejele sodelavce (denimo prevajalce) ameriške vlade in vojske v Afganistanu, ki izpolnjujejo pogoje za vizum, ki jim bo v prihodnosti omogočil bivanje ZDA. Natančno število kandidatov (ameriških sodelavcev in članov njihovih družin) ni znano, tuji mediji pa pišejo o več desettisoč osebah. Iz Pentagona so sicer sporočili, da se pripravljajo na sprejem 22.000 afganistanskih sodelavcev in članov njihovih družin, piše tiskovna agencija Reuters.
Znano ni niti, koliko ljudi, ki se umikajo pred talibani, bodo sprejeli Albanija, Kosovo in Severna Makedonija. Govora pa je o več sto ljudeh. Iz Prištine so sicer sporočili, da lahko sprejemajo do 10.000 oseb. Mediji so v začetku tedna poročali, da bo begunce sprejela tudi Črna gora, a so v Podgorici te informacije zanikali. V Srbiji, tako predsednik Aleksander Vučić, beguncev iz Afganistana ne bodo sprejeli.
Zakaj takšna odločitev? “To je pragmatično dejanje”
Da so se te tri države Zahodnega Balkana odzvale prošnji ZDA, ne preseneča. Medtem ko si Natovi članici Albanija in Severna Makedonija že dalj časa prizadevata za pridružitev Evropski uniji, si na Kosovu želijo vstopiti v obe zavezništvi, EU in Nato.
“V omenjenih treh državah jugovzhodne Evrope so proameriški občutki daleč najbolj izraziti, kar ni nič nepričakovanega glede na to, da so ZDA tam – ob mlahavosti Evropske unije in nejasnim obetom, če se bodo te države Uniji sploh lahko pridružile – dojete kot (edini resni) porok varnosti in stabilnosti,” je za N1 pojasnil dr. Rok Zupančič s Katedre za obramboslovje (FDV), poznavalec jugovzhodne Evrope.
“Tovrstno ugajanje Washingtonu je pragmatično in verjetno vse prej kot humanistične narave, države pa ga izvajajo predvsem zato, da si v Beli hiši in na Kapitolskem griču na poceni način pridobijo nekaj adutov, ki jih bodo kasneje skušale unovčiti na drugih, zanje bolj pomembnih področjih,” je pojasnil.
Podobno je za bruseljski Politico menil Toby Vogel, analitik pri berlinskem mislišču Democratization Policy Council. “To so tri najbolj proameriške države v Evropi, morda na svetu /…/” je komentiral in dodal, da te države naklonjenost do ZDA ohranjajo, ne glede na to, ali Belo hišo vodijo demokrati ali republikanci.
V Veliko Britanijo in Kanado 20.000 Afganistancev
Slovenski obrambni minister Matej Tonin je ta teden napovedal, da bo Slovenija sprejela 14 oseb, ki so sodelovali s Slovensko vojsko, zunanji minister Anže Logar pa je sporočil, da bo v državo pripotovalo do pet Afganistancev, ki so sodelovali z evropsko zunanjo službo.
Poleg ZDA sta sprejem več tisoč (do 20.000) oseb, ki bežijo pred talibani, napovedali Kanada in Velika Britanija. Poleg svojih afganistanskih sodelavcev bosta državi v prihodnosti sprejeli tudi borce za človekove pravice in, med drugim, novinarje.
Naklonjenosti iz preteklosti in poduki EU
Nekatere balkanske države so s podobnimi gestami naklonjenost ZDA izkazovale tudi v preteklosti. “Razmeroma šibke države na Balkanu – pa tudi nekatere močnejše drugod po Evropi, npr. Poljska – so na podoben način pred leti že izpolnjevale tovrstne želje Washingtona. Spomnimo se sprejema domnevnih borcev Al Kajde v balkanske filiale Guantanama, v tajne zapore, ki jih je v nekaterih od teh držav vzpostavila Cia in kjer so ameriški preiskovalci zasliševali in tudi mučili domnevne pripadnike Al Kajde,” je pojasnil dr. Zupančič.
Albanija, so spomnili pri Politicu, prav tako gosti Ljudsko organizacijo mudžahidov Irana, politično-vojaško organizacijo, ki velja za največjo iransko opozicijsko skupino. Prav tako je sprejela nekdanje ujgurske zapornike iz Guantanama, ki po mnenju ZDA niso več predstavljali grožnje.
Ne glede na pragmatičnost, ki spremlja odločitev Albanije, Kosova in Severne Makedonije za (začasni) sprejem afganistanskih sodelavcev ZDA, pa nečesa, tako dr. Zupančič, ni spregledati. Države Zahodnega Balkana “bodo očitno sprejele Afganistanke in Afganistance in Evropska unija bi morala dobro premisliti, kaj so zdaj tako imenovane evropske vrednote solidarnosti in humanizma, o katerih tako rada (deklaratorno) uči Severno Makedonijo, Kosovo in Albanijo,” je povedal.
Spomnimo, po tem, ko so talibani prevzeli nadzor v Afganistanu, je visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell sporočil, da bodo – v imenu preprečevanja “humanitarne in morebitne migracijske katastrofe” – vstopili v stik s talibani. Slovenski zunanji minister Logar pa je v intervjuju za N1 povedal, da si bodo prizadevali za to, da begunci iz Afganistana ostanejo v sosednjih državah, torej da poti ne nadaljujejo v Turčijo, od koder se skušajo prebiti na ozemlje Unije.
V Albaniji potekajo priprave na sprejem beguncev iz Afganistana. Ekipa N1 je v Tirani posnela vojsko, ki skrbi za pripravo nastanitev:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!