Spodleteli načrt Washingtona in Tel Aviva: na čelo Irana želeli postaviti nasprotnika Izraela

Ameriški uradniki, ki so bili seznanjeni z načrtom, so za New York Times povedali, da je Izrael ob začetku vojne proti Iranu konec februarja razvil večstopenjsko strategijo za spremembo režima, ki je med drugim predvidevala vrnitev Mahmuda Ahmadinedžada na oblast kljub njegovi zgodovini protiizraelske retorike, zanikanja holokavsta in podpore iranskemu jedrskemu programu.

Ahmadinedžad naj bi bil z načrtom seznanjen, vendar ga je volja do sodelovanja domnevno minila, potem ko so ga skoraj ubili v prvih napadih, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej. Ni jasno, ali je Ahmadinedžad dejansko privolil v sodelovanje.

Ahmadinedžad je bil predsednik Irana med letoma 2005 in 2013, v zadnjih letih pa je izgubil naklonjenost voditeljev režima, ker jih je obtožil korupcije.

Glede na torkovo poročanje časnika so ZDA in Izrael iskali posameznike znotraj režima, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri strmoglavljenju iranske vlade.

Bela hiša je v izjavi za medij The Hill sporočila, da je bil predsednik ZDA Donald Trump vedno jasen glede ciljev v Iranu. "Ameriška vojska je izpolnila ali presegla vse svoje cilje, zdaj pa naši pogajalci delajo na sporazumu, ki bi za vedno odpravil iranske jedrske zmogljivosti," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly.

Trump in Netanjahu naj bi se zapletla v spor

Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi se medtem v nedavnem pogovoru sprla glede nadaljnje strategije v zvezi z Iranom, sta ob sklicevanju na neimenovane vire v sredo poročala Axios in Wall Street Journal.

V središču spora naj bi bil najnovejši predlog za dogovor o končanju vojne, ki so ga predstavili posredniki na čelu s Katarjem in Pakistanom.

Trump je kljub grožnjam Iranu ta teden sporočil, da je na prošnjo zalivskih držav odložil načrtovan napad na islamsko republiko, medtem ko potekajo "resna pogajanja". Teheran je v sredo sporočil tudi, da je prejel nov predlog ZDA za končanje vojne in ga trenutno preučuje.

Netanjahu pa je po navedbah ameriških medijev skeptičen glede pogajanj in želi nadaljevati vojno, da bi dodatno oslabili iranske vojaške zmogljivosti.

Eden od virov, na katere se sklicuje Axios, je povedal, da je bil Netanjahu po torkovem telefonskem pogovoru zelo razburjen, medtem ko naj bi Trump dejal, da bo izraelski premier "naredil vse, kar bom od njega zahteval".

Predstavnik Trumpovega odbora za mir v Gazi poročal Varnostnemu svetu

Visoki predstavnik Trumpovega Odbora za mir v Gazi Nikolaj Mladenov je danes v Varnostnem svetu ZN poročal, da je glavna ovira za nadaljevanje mirovnega procesa Hamasovo zavračanje razorožitve, ki bi lahko sedanje krhko premirje spremenila v trajno realnost.

Bolgar Mladenov je v svojem prvem poročilu Varnostnemu svetu ZN po videokonferenci nekaj krivde za zastoj pripisal tudi nadaljevanju izraelskih napadov in omejevanju dostopa humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Palestinci se zaradi tega sprašujejo, ali bo kdaj sploh prišlo do miru, obnove in varnosti v Gazi, je poročal Mladenov.

"Želim jasno opozoriti na tveganja, ki jih prinaša neukrepanje obeh strani. Tveganje je, da se vse slabše stanje utrdi - razdeljena Gaza in Hamas, ki ima vojaški in upravni nadzor nad dvema milijonoma ljudi," je dejal.

"Ti ljudje bodo verjetno ostali ujeti v ruševinah, odvisni od pomoči brez pomembne obnove, ker sredstva za obnovo ne bodo pritekala tja, kjer orožje ni bilo odloženo," je dejal Mladenov.

Končni rezultat tega, da se generacijo travmatiziranih otrok pusti odraščati v šotorih, bi bil Izrael brez brez varnosti, Palestinci pa brez izvedljive poti do samoodločbe, je dejal.

Trumpov mirovni načrt naj bi že januarja letos vstopil v drugo fazo, kar je razorožitev Hamasa in postopen umik izraelskih sil iz Gaze. A doslej se to oni zgodilo, pozornost mednarodne skupnosti pa je v zadnjih mesecih usmerjena v Iran.