Ste že kdaj slišali za "teensplaining"? Tudi če niste, ste ga gotovo še doživeli, če ste starši najstnika. To je situacija, v kateri je najstnik prepričan, da o neki temi ve več kot vsi odrasli okoli njega, najpogosteje pa prav starši. In kako se proti "teensplainingu" boriti?
CNN-ova novinarka Katia Hetter je nekega večera doma doživela “teensplaining”. Gre za zloženko angleških besed “teen”, torej najstnik, in “explaining”, torej razlaga. To je situacija, v kateri je najstnik prepričan, da o neki temi ve več kot odrasli okoli njega, najpogosteje starši.
“Moj najstnik je odraslim razlagal, kako danes delujejo knjigarne in kako lahko človek zasluži, če v knjigarno prinese rabljene knjige. Bilo je pozno in mogoče sem zavila z očmi. Mama me je namreč tako rekoč že v maternici naučila, kako delujejo knjižnice in knjigarne. To pametovanje sem poimenovala kar “teensplaining” in veliko prijateljic, ki so mame, se je z mano strinjalo, delile pa so tudi svoje zgodbe o pametovanju svojih otrok že pri petih letih starosti,” je zapisala Hetter.
Ker jo je najstniško pametovanje razdražilo, je poklicala dr. Katie Hurley, a namesto tolažbe je dobila razlago, zakaj njen najstnik to počne in zakaj jo je to tako razjezilo. Pojasnila dr. Hurley je, da bi pomagala še ostalim staršem s podobnimi težavami, objavila v obliki intervjuja.
Zakaj najstniki skušajo starše podučiti o določenih stvareh in se vedejo, kot da pred njimi na svetu ni živel nihče?
Grenkosladek del starševstva od začetka do konca je naša naloga, da otrokom vcepimo dovolj informacij in samozavesti, da nas bodo lahko nekoč zapustili. Želimo si, da bi novo pridobljeno znanje in spretnosti prenesli v svet. To se začne z učenjem malčkov in predšolskih otrok, denimo, kako si zapeti gumb na majici ali pa obleci jakno, si zavezati čevlje in se naučiti novih besed. To učenje in odraščanje se nadaljujeta z enakomernim tempom. Ko naši otroci postanejo najstniki, je njihova razvojna naloga, da se postopoma ločijo od staršev, in eden od načinov, kako to doseči, je, da svet vidijo skozi lastno prizmo.
Ampak to je lahko precej nadležno, kajne?
Starše spodbujam, naj kadar jih moti, da najstniki delijo svoje znanje o nečem, počasi in globoko vdihnejo ter se vprašajo: “Zakaj me to tako moti?” V nekaterih primerih imajo starši morda občutek, da njihovi najstniki zaničujejo njihove življenjske izkušnje in znanje. V drugih primerih starši ne zmorejo najstniku prepustiti, da sam oblikuje svoje mnenje o nečem. Možno pa je tudi, da so starši preprosto izčrpani in niso razpoloženi za najstniško predavanje.
Kaj pa naj rečemo starejšim generacijam, ki skušajo nas podučiti, da bi morali svoje otroke vzgajati bolj strogo?
Ljudje različnih generacij imajo pogosto različne predstave, kako ravnati v težkih starševskih trenutkih. Dobro je, če postavite meje in se jih tudi držite. Navsezadnje ste vi tisti, ki vzgajate najstnika. Lahko rečete nekaj takega: “Hvala za vaše mnenje, vendar imam drugačen način komuniciranja s svojim najstnikom. Ti otroci so v zadnjih letih prestali veliko, zato uporabljam nekoliko drugačen vzgojni pristop, kot ste ga morda vi.”
Kaj pa sporočamo otrokom, ko jih ne poslušamo?
Če ne upoštevamo mnenj najstnikov, jim sporočamo, da ne cenimo njihovih izkušenj. To pa krha naše odnose z najstniki. Bolj kot govoriti jih moramo poslušati, jim nuditi empatijo in sočutje.
Kako lahko bolje prisluhnem svojemu najstniku in ga prosim, naj govori tako, da ga bom lažje “slišal” oziroma razumel?
Staršem vedno svetujem, naj upoštevajo pravilo 80/20. 80 odstotkov časa poslušajte, 20 odstotkov časa pa govorite. Postavljajte podvprašanja in lažje boste razumeli, kaj vaš najstnik misli. Eden od razlogov, zakaj se lahko najstniki počutijo nekoliko nepovezane s starši, je, da se je veliko spremenilo, odkar so bili njihovi starši najstniki. Tehnologija se še naprej hitro razvija in najstniki so z njo v koraku, medtem ko odrasli tehnologijo uporabljajo veliko bolj premišljeno.
Pomaga, če z najstnikom delite zgodbe in slike, pa ne iz družbenih omrežij, temveč iz lastne mladosti. Tako boste ugotovili, da imate veliko tem, o katerih se lahko pogovarjate: prijateljstva, vrstniški pritisk, odlašanje (z nalogami in domačimi opravili), obremenjenost z uspehom in še bi lahko naštevali. Spominjanje na preteklost in vživljanje v trenutne okoliščine najstnikov nam pomaga, da z njimi lažje sočustvujemo in razumemo njihovo stališče. To so recimo vprašanja, ki vam bodo pomagala pri pogovoru z najstnikom:
- Želiš podporo ali pa rešitev takoj?
- Spominjam se svojih najstniških let, vendar vem, da se je od takrat veliko spremenilo. Si za, da si ogledava moje stare fotografije in si izmenjava zgodbe o različnih pripetljajih?
- Kako super je, da denimo knjigarne spet postajajo priljubljene. Zakaj misliš, da je to dobro zate in tvoje vrstnike?
- Katere frajerske napotke za varčevanje z energijo si videl na TikToku? Potrebujem nekaj novih idej.
- Ko se ti zatakne pri domači nalogi, kje najdeš pomoč ali pa idejo, kako nalogo rešiti?
Kaj nas lahko ta generacija najstnikov nauči?
Od njih se lahko veliko naučimo. Želijo se naučiti, kako izboljšati okolje, v katerem živimo, s svojim glasom pa spodbujajo socialno pravičnost. Namesto da se vznemirjate, ker je vaš najstnik strokovnjak za vse, poskusite biti radovedni. Vključite se v kritični pogovor, v katerem boste tudi poslušali in ne le podučevali svojega otroka. Morda pa se boste naučili kaj novega.
V resnici ne gre za tekmovanje med najstniki in njihovimi starši. Da bi vezi med enimi in drugimi resnično ostale močne in zdrave, je najbolje, da najstnike spoznamo take, kot so. Preberite knjige, ki jih berejo, oglejte si objave na TikToku, ki jih pošiljajo, in se prepustite trenutkom skupnega učenja, do katerega pride, ko se nehamo braniti in začnemo uživati v vzgoji najstnika.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje