Pripadniki številnih teorij zarot so nedolžen koncept, ki olajša vsakdanje življenje prebivalcem mest, spremenili v nevarno teorijo o nadvladi svetovnih elit in zaporih, v katerih bi bili ujeti, če bi mesta uvedla 15-minutni koncept. Kaj ta sploh je? In kaj trdijo nasprotniki?
Smo v letu 2050, ko prebivalci Oxforda ne smejo zapustiti svoje soseske. Če to pravilo prekršijo, jih zazna sistem uličnih kamer, ki je bil nameščen pod pretvezo, da z njim država spremlja stanje v prometu, v resnici pa sledi njihovemu gibanju. Če se od doma preveč oddaljijo, jim banka kot globo z bančnega računa takoj trga 100 funtov. Edini, ki se po cestah lahko vozijo z avtomobili, so predstavniki svetovne vlade, ki ves čas nadzira, ali se prebivalci držijo pravil.
Ne, ne gre za prizor iz znanstvenofantastičnega filma, temveč za teorijo zarote, ki je izbruhnila potem, ko so mesta in župani po svetu začeli razmišljati o uvedbi koncepta “15-minutno mesto”. Protestniki so se konec februarja zbrali v centru Oxforda, češ da mestni svet želi mesto razdeliti na šest neprodušno zaprtih območij. Pet oseb je policija med protestom aretirala.
Kaj pomeni koncept 15-minutnega mesta
V resnici gre za koncept, ki ga je razvil Carlos Moreno, francosko-kolumbijski urbanist in profesor na univerzi Sorbonne. Temelji na tem, da bi vse mestne soseske morale prebivalcem zagotavljati šest družbenih funkcij: delo, učenje, uživanje, preskrbljenost, nego in bivanje.
Rdeča nit njegove ideje je, da bi osnovne storitve, kot so trgovine, šole, parki, prostočasne dejavnosti, delovna mesta in zdravstveni domovi, morale biti od doma prebivalcev določene soseske oddaljene največ 15 minut hoje ali vožnje s s kolesom.
Z idejo se strinja tudi urbanist iz Vancouvra Brent Toderian. “15-minutna mesta so bila včasih norma. Imenovali smo jih dobre soseske, v katerih vam ni bilo treba za vsak opravek sesti v avto,” je povedal za ABC News. Poleg bližine storitev je naštel še številne druge pozitivne učinke, od nižanja ogljičnega odtisa in posledično blaženja učinkov podnebnih sprememb do spodbujanja k zdravemu načinu življenja, kar znižuje stroške v javnem zdravstvu.
Mnoga mesta po svetu so zato že začela (delno) implementacijo 15-minutnega mesta. Začela so povečevati število kolesarskih stez in območij za pešce, hkrati pa omejevati območja, na katerih so dovoljeni avtomobili.
V Melbournu v Avstraliji so sprejeli strateški načrt, kako soseske spremeniti v 20-minutna mesta, v nekaterih predmestjih tega avstralskega mesta pa so že leta 2018 zagnali pilotni projekt, s katerim želijo ugotoviti, kakšne so potrebe lokalnega prebivalstva na eni in posledično prednostne naloge na drugi strani.
Po Toderianovih besedah je ideja dobila številna imena: “dovršena skupnost”, “mesto kratkih razdalj”, “20-minutna soseska” in “moč bližine”.
Ideja je postala svetovno znana leta 2020, ko je koncept 15-minutnega mesta v ospredje predvolilne kampanje postavila pariška županja Anne Hidalgo. Po njenem mnenju so prihodnost mesta, ki so načrtovana tako, da dajejo prednost pešcem in kolesarjem. Gre za ekološko preobrazbo, s katero želi na dosegu roke Parižanom ponuditi vse, kar potrebujejo za življenje.
Pripadniki teorije zarote: gre za koncentracijska taborišča in Igre lakote
Nasprotno trdijo pripadniki teorije zarote, ki so prepričani, da z idejo o omejevanju avtomobilov vlada posega v pravice in svobodo posameznika. Še več, koncept 15-minutnega mesta vidijo kot podlago za vladne zapore na prostem. Eden od britanskih tiktokerjev je celo dejal: “Razdeliti kraje, mesta itd. Morali boste zaprositi za prekleto dovoljenje, če boste želeli zapustiti svoje območje,” je poročala avstralska televizijska hiša ABC.
Po Toderianovih besedah laži variirajo od manjših, (denimo, da oblasti ne bodo hotele, da prebivalci uporabljajo avtomobile) pa vse do neverjetnih, ki govorijo o spreminjanju sosesk v koncentracijska taborišča, v katerih bo življenje videti kot iz filma Igre lakote. Teorije zarote so v angleškem parlamentu zagovarjali celo nekateri člani parlamenta, češ da gre za mednarodni socialistični koncept, ki bo hudo posegel v svobodo posameznika.
A kako se je lahko nedolžna ideja o tem, kako ljudem olajšati življenje, spremenila v nevarno teorijo zarote o nadvladi svetovnih elit?
Jennie King, vodja podnebnih raziskav v neprofitni organizaciji Inštitut za strateški dialog, je za CNN dejala, da se že več let določeni akterji znotraj industrije fosilnih goriv trudijo ljudi prepričati, da akcije za podnebno ozaveščenost v resnici vodijo v “podnebno tiranijo”. Pojasnila je, da jim pred letom 2020 to ni najbolj uspevalo, nato pa je svet zajela pandemija in razmere so se obrnile njim v prid.
Vrsto medijskih člankov, ki trdijo, da bi svet v pocovidnem času morali obnoviti tako, da bi ohranili nižjo raven onesnaženja (kot smo jo videli med zaprtjem držav), so izkoristili za zgodbo o tem, kako vlade po svetu želijo posegati v svoboščine v imenu podnebnih ukrepov.
Naenkrat se je pojavil izraz “podnebni lockdown”, ki so ga še posebej promovirali desno usmerjeni klimatski skeptiki, nato pa so ga prevzeli še nasprotniki cepljenja in ekstremistične skupine, kot je QAnon. Mnogi so nasedli, saj je pandemija resnično zaznamovala življenja ljudi po vsem svetu. “In to so kot orožje uporabili ljudje s slabimi nameni,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje