Vročina zadnje dni ne pritiska le v Sloveniji, temveč tudi na Balkanu. Kako se z vročino spopadajo južno od slovenske meje, kjer se, kot poročajo kolegi novinarji N1, čez dan živo srebro povzpne tudi do 40 stopinj Celzija?
Številni preživljajo dopust na Hrvaškem, kjer temperature naraščajo iz ure v uro. Kljub neusmiljeni vročini in priporočilu tamkajšnje stroke, da se prebivalci aktivnostim na prostem izognejo med 10. in 17. uro, je na glavnem trgu v Zagrebu danes živahno.
Kot poroča novinarka N1 Zagreb Lucija Ptičar, je kljub izdanemu oranžnemu opozorilu in temperaturam nad 35 stopinj Celzija trg poln tako domačih kot tujih turistov.
Ker se številni domačini ne držijo priporočil stroke ob vročinskem valu, imajo v urgentni službi v Zagrebu povečano število intervencij. Prebivalci, ki se kljub visokim temperaturam gibajo na prostem, pa se po besedah Ptičar ščitijo s sončnimi kremami in različnimi pokrivali. V notranjosti pa se hladijo s klimatskimi napravami.
Pričakovati je sicer, da bo Hrvaško v naslednjih dneh zajela kratkotrajna osvežitev, ko bodo temperature malenkost nižje.
V Srbiji rdeče opozorilo
Še bolj vroče je danes v Beogradu in ostalih srbskih mestih, kjer so meteorologi izdali rdeče opozorilo. Kot poroča novinarka N1 Beograd Ana Opačić, temperature v Srbiji dosegajo 40 stopinj Celzija. In za razliko od glavnega trga v Zagrebu osrednji trg v Beogradu danes večinoma sameva. Tisti, ki so na prostem, pa po besedah Opačić v želji, da si se čim prej umaknili s pripeke, hodijo hitreje.
Učinek vročinskega vala je v Beogradu sicer toliko večji, saj je srbska prestolnica, tako novinarka N1 Beograd, v celoti pokrita z betonom. Strokovnjaki iz tamkajšnje gozdarske fakultete opozarjajo, da v Beogradu primanjkuje zelenih površin in parkov, zato se v prestolnici pogosto pojavlja fenomen tako imenovanega mestnega toplotnega otoka. Kot je pojasnila Opačić, zaradi tega beležijo celo do 50 noči v poletnem času, ko se temperature ne spustijo pod 25 stopinj Celzija.
Kaj so mestni toplotni otoki?
V rubriki Poglobljeno smo s pomočjo infrardeče kamere in termometra preverjali, kako zelo se lahko segrejejo nekatere površine v Ljubljani in kako k omilitvi vročine pripomorejo drevesne krošnje. Mesta se namreč poleti zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin čez dan močno segrejejo, ponoči pa se zaradi velike toplotne kapacitete betona in asfalta slabo hladijo. To je tako imenovani “učinek toplotnega otoka”, ko je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.
Zaradi neznosne vročine tudi urgentne službe v Srbiji dobivajo več klicev občanov, ki tožijo zaradi sončarice in toplotnih udarov. Kot je še povedala Opačić, priporočilom zdravnikov najmanj sledijo ogrožene skupine, torej starejši. “Vroče je, vendar moramo preživeti, moramo prodajati,” je za N1 Beograd povedal eden izmed tamkajšnjih prodajalcev. Beograjčani sicer priznavajo, da jim je težko delati na vročini, saj da je ”poraba energije precej večja.” Za jutri so sicer meteorologi v Srbiji izdali oranžno in rumeno opozorilo. Osvežitev pa naj bi prišla šele v četrtek.
Prebivalcev Mostarja vročina ne moti
Pasji vročini se v zadnjih dneh ne morejo izogniti niti prebivalci Bosne in Hercegovine. V enem izmed najtoplejših mest v državi – Mostarju – so v nedeljo namerili 40 stopinj Celzija, danes pa naj bi po napovedih meteorologov termometer pokazal tudi kakšno stopinjo več. Čeprav za razliko od Beograda, zelenih površin v največjem mestu v Hercegovini ne primanjkuje, pa učinek vročinskega vala ni nič manjši.
Kot je pojasnila novinarka N1 Sarajevo Đenana Kaminić Puce, je občutek vročine enak že od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera. Zato večina prebivalcev vsakodnevne aktivnosti opravi v zgodnjih jutranjih urah. Ulice Mostarja so po besedah novinarke N1 Sarajevo zjutraj polne, od poldneva pa vse do 18. ure pa samevajo. Nekoliko bolj živahno je zaradi turistov čez dan v starem mestnem jedru. Tudi turisti se pritožujejo nad vročino, saj da niso navajeni tako visokih temperatur. Pred soncem pa se ščitijo s pokrivali, dežniki ter se hladijo z vodo in sladoledom.
Tudi v Mostarju imajo tropske noči, prebivalci pa se tožijo, da ne morejo spati, se zbujajo brez energije in utrujeni. Tako kot drugod po regiji, tudi tamkajšnje urgentne službe beležijo povečano število intervencij, veliko število bolnikov pa navaja splošno slabost in zastrupitev s hrano. Kot je povedala Kaminić Puce, so tako visoke temperature primerne za razmnoževanje bakterij v hrani, ki ni primerno shranjena.
Prebivalci Mostarja te dni osvežitev poiščejo v tamkajšnjih rekah in jezerih – priljubljeno je kopališče Bunica, pa tudi reka Neretva, ki velja za eno najhladnejših v Evropi. Njena temperatura je okoli 10 stopinj Celzija. Kljub neusmiljeni pripeki pa domačinov vročina niti ne moti, saj pravijo, da so takšne temperature v tem delu leta za Mostar povsem nekaj običajnega.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!