Menu Item
Selitev v Italijo in začetek novega življenja na soncu, čudovita pokrajina, neverjetna hrana in dih jemajoča kultura so sanje, ki so se v zadnjih letih številnim uresničile zaradi nakupa poceni stanovanj.
Vendar so se sanje finske družine, ki se je preselila v sicilijansko mesto Sirakuze, po dveh mesecih nenadoma končale. Razlogi za to pa so v Italiji razburkali medije.
Elin in Benny Mattsson – zakonca v 40. letih s štirimi otroki, starimi 15, 14, 6 in 3 leta – sta se odločila “novo življenje” v Italiji pustiti za seboj, saj sta ugotovila, da lokalne šole in izobraževalni sistem ne ustrezajo finskim standardom.
Oktobra je družina spakirala kovčke in se preselila v Španijo. Elin, 42-letna umetnica iz mesta Porvoo na Finskem je razočaranje izrazila v odprtem pismu, objavljenem 6. januarja v lokalnem spletnem časopisu Siracusa News. V njem je kritizirala pouk in izobraževalni sistem ter priložila fotografijo družine, ki si veselo ogleduje mesta.
Zapisala je, da so se njeni otroci pritoževali nad glasnimi in nediscipliniranimi sošolci, ki kričijo in udarjajo po mizi, med poukom žvižgajo in so ves dan le za mizo, brez fizične aktivnosti ali odmorov na svežem zraku, ki bi spodbudili učenje. Hrane ni mogoče izbirati, učitelji pa po njenih besedah s prezirom gledajo učence ali kričijo in slabo govorijo angleški jezik.
Tudi vrtec, ki ga je obiskoval njen najmlajši, po njenih besedah ni ustrezal standardom, saj otroci v njem niso imeli na voljo igračk, plezalnikov in peskovnikov, v katerih bi se lahko igrali.
Resnično življenje
Elin je povedala, da sta bila z Bennyjem, 46-letnim informatikom, zaradi tega tako zaskrbljena, da sta se odločila spremeniti načrte.
“Na Sicilijo sva se v začetku septembra preselila samo zato, da bi se izognila temnim zimam na Finskem, saj živiva na jugu in tam ni vedno snega, ki bi polepšal okolico,” je Elin pojasnila za CNN Travel.
Družina je najela čudovito stanovanje v bližini živahne stare četrti Ortigia, labirintu podobne otoške citadele baročnih palač, sončnih trgov in starih cerkva, katere zgodovina sega v antične grške čase.
“Resnično sem se zaljubila v Ortigio, tržnice s svežo hrano in tamkajšnje vzdušje,” je povedala. “Ironično, ne maram preveč čiste in popolne okolice. Sem umetnica, zato rada vidim stvari iz ozadja, resnično življenje. To sem videla na Siciliji in v Sirakuzah.”
“Če bi vedela, da je šola tako slaba, bi izbrala drug kraj, vendar ne bi odkrila lepote Ortigie,” je dejala. “Vsakdo se skozi življenje uči, zato sem prepričana, da so se tudi moji otroci učili in rasli ob tej izkušnji. Tam sem spoznala zelo prijazne ljudi, tako da o sicilijanski mentaliteti nimam nič slabega povedati.”
Objava Elininega pisma je v Italiji sprožila nacionalno razpravo, v katero so se vključili starši, učitelji in znanstveniki. Večinoma so zagovarjali italijanske šole.
Vprašanje so obravnavali celo v spodnjem domu italijanskega parlamenta, saj je Rossano Sasso, nekdanji državni sekretar za izobraževanje in predstavnik nacionalistične stranke Liga, na Facebooku podprl italijanske učitelje. Dejal je, da se noče “učiti od finske slikarke”, ki je vladi predlagala šolsko reformo z odmori na prostem in igrišči.
Pismo v prevodu “bolj jezno”
Italijanski minister za izobraževanje Giuseppe Valditara je v izjavi posvaril pred “posplošenimi improviziranimi sodbami” o italijanskih učiteljih, čeprav je hkrati priznal, da je treba italijanski izobraževalni sistem izboljšati.
Elin je kasneje pojasnila, da so bili italijanski prevodi njenega pisma “bolj jezni” kot izvirnik v finščini.
“Želela sem samo opozoriti na zelo preproste ukrepe, ki jih je mogoče izvesti, kot so odmori na svežem zraku,” je dejala.
“Ničesar oziroma nikogar ne sovražim. Ugotovila sem le, da moji otroci ne uživajo, ko hodijo tja, in da je to prva šola, na katero so se tako odzvali.” Dodala je, da razume, da morajo učenci ves dan mirno sedeti, vendarle pa je pričakovala, da bodo šole – če že ne bodo podobne tistim na Finskem – podobne vsaj tistim v Španiji, kjer je družina prej živela.
Elin je dejala, da želi družina izkušnje s Sicilije deliti kot lekcijo drugim tujim družinam, ki hočejo živeti italijanske sanje. Priporoča jim, naj otroke vpišejo v mirnejšo podeželsko šolo ali se odločijo za šolanje na domu.
Kaotičen promet
V pismu je Elin kritizirala tudi kaotično okolje v mestu Sirakuze in vpliv prometnih zastojev na okolje. Ti nastajajo ob vstopu v Ortigio čez most. “Kako je lahko nešteto odraslih, ki vsako jutro in popoldne hitijo v šolo, funkcionalna rešitev?” je zapisala. “Ali je prometni kaos (in kaj šele vpliv na okolje) praktičen za družine?”
Elin je prepričana, da bi morale italijanske šolske oblasti ozaveščati o prednostih tega, da otroci hodijo v šolo in iz nje peš, s čimer bi zmanjšali avtomobilski promet in povečali število pešcev v mestnih središčih. “Na Finskem otroci v šolo hodijo sami, s kolesom ali peš, če pa so od šole oddaljeni več kot pet kilometrov, se lahko vozijo s taksijem ali šolskim avtobusom. V šoli imajo kosilo, po koncu pouka pa gredo sami domov.
Elin je dejala, da so se njeni dvomi začeli na dan, ko je želela v srednjo šolo vpisati starejša sinova. “Med poukom je bilo tako glasno, da sem se spraševala, kako se lahko osredotočijo na snov,” je zapisala in dodala, da učencem ne bi smeli polniti glav “kot klobas s preveč gradiva za možgane, ki niso dovolj razviti”.
Njene besede so v Italiji povzročile veliko razburjenja. Privedle so do spletne razprave, ali imata zakonca Mattssons prav ali ne.
Po besedah Giangiacoma Farine, direktorja časopisa Siracusa News, ki je objavil Elinino pismo, so njeni komentarji odraz “kulturnih razlik, ki so sprožile neupravičeno medijsko razburjenje”. “Preprosto, italijanski šolski sistem je zelo osredotočen na učne vsebine in manj na učne strukture in prostore za igro na prostem.” Vendar pa je dodal, da bi se italijansko šolstvo vseeno lahko učilo od finskega.
Vprašal, kje je tuš: vsi so se mu smejali
Farina je dejal, da je njegov spletni časopis v dneh po Elininem odprtem pismu opazil precejšen dvig branosti, imel je več kot milijon bralcev. Številne družine iz Sirakuz so objavile komentarje. Nekatere so se strinjale z Mattssonovimi, da je treba pouk v Italiji nadgraditi. Mati deklice, ki je obiskovala isti razred kot Elinin 14-letni sin, je zapisala, da je nekoč “finski deček” po športni vzgoji vprašal, kje je tuš, in da so se mu vsi smejali.
Njeni hčerki se je pogosto pritoževal, da je Italija nazadnjaška in da so določene zadeve v državi res zanič, je dodala. Učitelj zgodovine in filozofije Elio Cappuccio iz Sirakuz je za CNN povedal, da je italijansko izobraževanje “v primerjavi z drugimi tujimi sistemi veliko bogatejše glede vsebin, študijskih področij in splošne kulture”.
Dejal je: “Naši učenci se že zelo zgodaj začnejo učiti veliko stvari in nato svoje znanje še naprej širijo. Tako se jim razvijajo možgani.” Pierpaolo Coppa, uradnik za šolstvo iz Sirakuz, je dejal, da je “napačno primerjati italijanski in finski model poučevanja, ki sta popolnoma različna”, in da “dva meseca nista dovolj, da bi ocenili izobraževalni sistem”. “O nekaterih točkah iz pisma bi lahko še razpravljali, vendar je strokovnost naših učiteljev na najvišji ravni,” je za CNN povedal Coppa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje