Kaspijsko morje se krči, iz njega "pokukali" novi otoki

Po besedah kazahstanskega okoljevarstvenika Danijarja Akimžanova so v zadnjih štirih do petih letih na območju v bližini otoka Kulali dokumentirali več novih otokov, nekateri so dolgi približno kilometer in široki več sto metrov. Na novonastala kopna območja se je že naselilo tudi nekaj živali – med drugim so tam opazili divjega prašiča, do njih pa naj bi po ledu prihajali tudi volkovi, poroča Euronews.

Severovzhodni del Kaspijskega jezera je zelo plitev, jezero je tam običajno globoko le nekaj metrov. Že razmeroma majhen padec gladine je tako močno opazen. Med letoma 1996 in 2025 se je gladina morja v kazahstanskem delu znižala za približno 2,45 metra, samo med letoma 2000 in 2025 pa se je vodna površina na proučevanem območju severovzhodnega Kaspijskega morja zmanjšala za približno 16.400 kvadratnih kilometrov.

K zmanjševanju po ugotovitvah znanstvenikov prispevata predvsem višja temperatura in posledično več izhlapevanja, pa tudi manj padavin ter človekova raba vode. Reke, ki napajajo Kaspijsko jezero, so namreč regulirane z jezovi, voda iz njihovega porečja pa se uporablja tudi za namakanje in druge potrebe, piše Euronews.

Znanstveniki opozarjajo, da bi se lahko trend nadaljeval. Nekatere podnebne projekcije predvidevajo, da bi se gladina morja do konca stoletja lahko znižala še za več metrov. Celotnemu Kaspijskemu morju sicer ne grozi scenarij, kakršnega je doživelo Aralsko jezero, saj sta osrednji in južni del precej globlja. Vendar pa bi se lahko plitvi severni del precej izsušil, opozarjajo strokovnjaki.

Ogroženi tudi kaspijski tjulnji

Krčenje morja že vpliva tudi na tamkajšnje ekosisteme. Posebej ogroženi so kaspijski tjulnji, ki živijo samo v Kaspijskem morju. Njihovo število se je v zadnjem stoletju zmanjšalo z okoli milijona na približno 100.000.

Zaradi umikanja morja izginjajo tudi njihova pomembna počivališča na otokih. Po podatkih raziskovalcev se je površina območij, kjer se tjulnji zadržujejo, od leta 1995 zmanjšala za več kot 15-krat. Dodatno grožnjo predstavlja vse toplejša zima, saj tjulnji mladiče kotijo na ledu, ki postaja vse tanjši in manj stabilen.

Krčenje Kaspijskega morja bi lahko imelo posledice tudi za ribištvo, pristanišča, ladijski promet in drugo obalno infrastrukturo. Kazahstan in druge države ob Kaspijskem morju zato pripravljajo ukrepe za boljše upravljanje vodnih virov, spremljanje sprememb in prilagajanje na vse nižjo gladino.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da bo za učinkovito reševanje težave potrebno sodelovanje vseh petih držav, ki si delijo Kaspijsko jezero – Kazahstana, Rusije, Azerbajdžana, Irana in Turkmenistana.