Obilica fotografij mladoletnih otrok na družbenih omrežjih, še posebej na profilih vplivnežev, je postala zlata jama materiala za pedofile. Odrasli moški predstavljajo zastrašujoče veliko število ogledov, všečkov, komentarjev in shranitev. Bolj kot je otrok na fotografiji seksualiziran, več jih je. Težava pa je, da lahko nedolžna fotografija otroka vodi v nekaj mnogo nevarnejšega. Starši naj se zato, če želijo svojega in druge otroke zaščititi, objavi izognejo.
“V svoji karieri sem govorila z veliko pedofili. Veste, kaj uporabljajo, ko nimajo dostopa do otroške pornografije?” je svoje sledilce na družbenem omrežju TikTok vprašala dr. Leslie Dobson, ameriška klinična in forenzična psihologinja, ki že več kot 20 let dela s pedofili in ljudmi s spolnimi nagnjenji do mladoletnih. Ti material vedno pogosteje najdejo na družbenih omrežjih, največkrat Instagramu, je pojasnila.
Ker otroci, stari manj kot 13 let, profila ne morejo oziroma ne bi smeli imeti, so tako starši tisti, ki potencialnim spolnim napadalcem nudijo prosto dostopen pornografski material. Zlata jama za pedofile so v zadnjih letih postali vplivneži, ki objavljajo fotografije svojih otrok. New York Times je v preiskavi Instagramovih profilov s fotografijami mladoletnikov odkril, da je bilo pri 5.000 profilih kar 32 milijonov sledilcev odraslih moških.
Fotografije večinoma shranijo odrasli moški
Psihologinja si je podrobneje ogledala profil priljubljene vplivnice, ki objavlja fotografije svoje malčice, in demografske podatke o shranitvi pri različnih fotografijah: “Šokirani boste. Skoraj 80 odstotkov je odraslih moških.” Še bolj skrb vzbujajoč podatek je bil, da je bila fotografija shranjena bistveno večkrat, če je bila njena hčerka na fotografiji seksualizirana.
“Punčka v družbi odraslega, 400 shranitev. Ko je deklica v krilcu migala z boki, 6.000 shranitev. Ko sedi na stolu, 12.000. Deklica s slamico v ustih, ko je kosilo in nato oblizne slamico, 20.000. Še en videoposnetek s slamico, 50.000. Ko je mama na posnetku spremenila barvo oči svoje deklice, da je bila videti starejše in zapeljivo, 300.000 shranitev.”
Nekateri vplivneži v zameno za denar sledilcem pošiljajo tudi zasebne fotografije svojih otrok ali celo oblačila, ki so jih ti nosili.
Na prvi pogled se vplivnežem ta dejanja ne zdijo sporna, saj sledilci do njihovih otrok nimajo fizičnega dostopa, obenem pa lahko starši, če so ti profili priljubljeni, otroku in družini zagotovijo enostaven vir zaslužka. A argument t. i. “mamic vplivnic”, da je fotografija pač le fotografija, žal ne drži.
Ne ustavijo se pri fotografijah
Ko pedofili dobijo fotografije z družbenih medijev, jih prenesejo na druge platforme ali temni splet, kjer se med seboj pogovarjajo, da fotografije niso dovolj stimulativne, da morajo narediti še več. “Ko nekomu, ki ga otroci privlačijo, ponudite material, s katerim se lahko samozadovoljuje, boste še poglobili njegovo spolno zanimanje za mlade ali specifično vašega otroka,” je bila jasna Dobson.
Razložila je, da se pedofilska nagnjenja razvijajo postopoma. “Začne se s počasnejšim zanimanjem za otroške fotografije, za otroke. To zanimanje postaja vedno večje in se stopnjuje tako dolgo, da se pedofil začne spraševati, kako bi se počutil, če bi se lahko otroka tudi dejansko dotaknil. Šel bo v park in opazoval otroke, nato pa šel domov in se samozadovoljeval. A to postaja manj vznemirljivo, zato bo dejansko potreboval dotik.”
Slovenski otroci niso imuni
Med letoma 2020 do 2022 so slovenski kriminalisti na področju otroške pornografije opravili 48 hišnih preiskav in na posnetkih identificirali 57 otrok iz Slovenije. Lani jeseni so ugotovili, da je osem slovenskih državljanov prek interneta in družbenih omrežij dobivalo in razširjalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok.
Ne objavljajte fotografij svojih otrok
V zadnjih letih, ko je skokovito porasla tako raba družbenih omrežij kot staršev vplivnežev, strokovnjaki in policija opozarjajo, da je pri objavi fotografij svojih (ali tujih) otrok potrebna previdnost.
Na Točki ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si so o pasteh, ki lahko spremljajo nedolžno deljenje družinske fotografije, konec lanskega leta opozarjali s posebno kampanjo. Plakati z napisom “Mami, ali je lahko ta slika samo zate?” naj bi starše opomnili, da z objavo fotografije na družbenem omrežju izgubijo nadzor nad njo, obenem pa kršijo otrokovo pravico do zasebnosti. Tudi otrok ima, čeprav so zanj odgovorni starši, pravico sam odločati, ali se bo njegova fotografija pojavila na svetovnem spletu. Na njem bo namreč najverjetneje ostala, tudi ko bo otrok že dovolj velik, da je tam ne bo želel. Zato naj se starši, če je le mogoče, deljenju fotografij otrok izognejo.
O tem, kakšne nevarnosti prinaša objava fotografij otrok na spletu in kako se otroci ob tem počutijo, smo na N1 obširno pisali v rubriki Poglobljeno: Slike otrok na družbenih omrežjih: Kdo jih gleda? In kako se oni vidijo sami?
Kot smo tedaj zapisali, se starši tveganj, ki jih prinaša nepremišljena objava fotografij otrok na spletu, pogosto ne zavedajo. Na zaseženih elektronskih napravah v preiskavi iz leta 2022 so policisti namreč našli tudi precej fotografij otrok, ki so jih objavili starši, ne da bi otroci za to vedeli.
Starši lahko z objavo fotografij otroka o njem razkrijejo ogromno osebnih podatkov, kar olajša zlorabo otrokove identitete, hkrati pa “s tem ljudem, ki otroke pod pretvezo prijateljstva izkoriščajo za svoje izprijene namene, dajemo izhodišče točke, s pomočjo katerih z otrokom lažje vzpostavijo stik, otrok pa jim zaradi tega lažje in hitreje zaupa”, so takrat sporočili s policije.
Če imajo starši vplivneži za deljenje slik in videov neposredno finančno korist, pa so tveganja enaka tudi pri popolnoma “običajnih” starših, ki objavljajo fotografije in posnetke svojih otrok na družbenih omrežjih preprosto zato, ker jih želijo deliti s prijatelji in znanci. Starši kot enega od razlogov za deljenje fotografij navajajo tudi, da jih objavljajo tudi drugi starši.
Pri nas je precej primerov, ko se otroci sami posnamejo in to vede ali nevede objavijo. “Vse mlajši uporabljajo internet, vse mlajši imajo v lasti pametne naprave. Imajo tudi nenadzorovan in neomejen dostop do interneta. Prek aplikacij, ki ponujajo zabavne vsebine, se posnamejo in to objavijo,” je takrat razložil vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Robert Tekavec in dodal, da jim te aplikacije naložijo starši, ki so obenem tisti, ki jim odprejo profile na družbenih omrežjih.
