V obsežni mednarodni preiskavi na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok prek interneta so slovenski kriminalisti izsledili osem slovenskih državljanov, ki so prek interneta in družbenih omrežij dobivali in razširjali gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo mladoletnikov. Osumljenci so ob tem pogosto plačevali s kriptovalutami, delovali pa na tako imenovanem temnem spletu. Med žrtvami ni slovenskih otrok.
Slovenski kriminalisti so od 6. do 17. novembra sodelovali v mednarodni kriminalistični operaciji na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok prek interneta. V preiskavi, imenovani Mozaik 2023, so poleg kriminalistov Generalne policijske uprave sodelovale tudi Policijske uprave Ljubljana, Kranj, Koper in Novo mesto. Preiskava je potekala v okviru evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu EMPACT.
V preiskavi so ugotovili, da je osem slovenskih državljanov prek interneta in družbenih omrežij dobivalo in razširjalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok. Na slikovnih in video datotekah so otroci, ki jih spolno zlorabljajo odrasli, in mladoletne osebe, ki so na posnetkih gole, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto iz uprave kriminalistične policije na GPU Robert Tekavec.
Gre za več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok. Zanje je zagrožena zaporna kazen od šest mesecev do osem let.
Policisti so na podlagi odredb sodišča pri vseh osmih osumljencih na vseh navedenih policijskih upravah izvedli hišne preiskave, pri katerih so zasegli 40 elektronskih naprav in nosilcev. Preiskava pa se s tem še ni zaključila, saj je treba zasežene podatke še pregledati in analizirati.
Med žrtvami po do sedaj zbranih ugotovitvah ni slovenskih otrok, prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi osumljenci gradivo izdelali sami ali sami spolno zlorabljali otroke.
Nekateri osumljenci so za pridobitev gradiva spolnih zlorab otrok plačevali s kriptovalutami, delovali pa na tako imenovanem temnem spletu.
Plačevali z bitcoinom in tako za seboj puščali sledi
Podatke o pridobivanju in posedovanju spornega gradiva je kriminalistična policija Policijske uprave Ljubljana januarja 2023 prejela prav od družbe, ki upravlja z borzo digitalnih sredstev. Tako so ugotovili, da je pet osumljencev za gradivo plačevalo z bitcoinom. Šlo je za zneske od 20 do 50 evrov, skupno je bilo opravljenih devet transakcij, je pojasnil kriminalist oddelka za splošno kriminaliteto na PU Ljubljana Primož Podbelšek.
Storilci so na temnem spletu vendarle puščali sledi, preko katerih so jih lahko kriminalisti izsledili. Do temnega spleta so dostopali z različnih lokacij, uporabljali navidezne internetne povezave (VPN), pa tudi nezaščitene internetne dostope.
Sodobna tehnologija prinaša tudi nove “trende”
Na področju spolnih zlorab otrok policija poleg plačevanja s kriptovalutami in uporabe temnega spleta opaža nova trende, ki jih osumljenci uporabljajo, da lažje dostopajo do materiala in žrtev, se z njimi povezujejo, manipulirajo in pri tem ostanejo skriti.
Policija je od začetka letošnjega leta do oktobra obravnavala 140 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Lani je bilo teh primerov 163, leta 2021 pa 175.
“Otroci imajo pravico biti varni v fizičnem in virtualnem okolju, kriminalisti pa smo predani, da bomo to pravico otrokom tudi zagotavljali,” je še zagotovil Tekavec. Storilcem je sporočil, da policija preži nanje ter da jih bodo identificirali in pripeljali pred roko pravice.
Kdo so storilci in kdo žrtve?
Vseh osem osumljencev je polnoletnih slovenskih državljanov, policiji so bili doslej neznani. Zaenkrat ni ugotovljeno, da bi se medsebojno povezovali. Vsi so osumljeni posedovanja in razpečevanja materiala, ne pa tudi fizične zlorabe.
Tekavec je razložil, da je profil storilca vse prej kot enoznačen.
Žrtve so lahko vseh starosti, od zelo majhnih otrok pa do najstnikov. Natančno starost policija težko opredeli, saj identitete žrtev policija ne pozna, pri njihovi identifikaciji pa si pomaga z Interpolovim orodjem baze gradiva spolnih zlorab otrok, na podlagi katere lahko ugotovijo, ali je ta otrok na prejšnjem gradivu že bil identificiran. Če ni bil, se lotijo identifikacije identitete ali vsaj države izvora. V Europolovi akciji za prepoznavo otrok, ki je letos potekala trinajsto leto zapored, so v preteklih dvanajstih letih identificirali in rešili 690 otrok.
Na Zahodnem Balkanu razpečevanje gradiva za osumljence še lažje
Obenem so slovenski kriminalisti vodili tudi operativno aktivnost, namenjeno povezovanju držav Zahodnega Balkana v skupnem boju proti spolnemu izkoriščanju otrok. Pri tem so sodelovali z Europolom in pristojnimi organi Madžarske, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
Pri 39 osumljencih na območju Zahodnega Balkana so opravili 41 hišnih preiskav in zasegli preko 200 elektronskih naprav in nosilcev podatkov ter identificirali dve žrtvi, ki sta bili žrtvi spolne zlorabe. O medsebojni povezanosti osumljencev še ne morejo govoriti, a za to obstaja velika možnost, je opozoril Tekavec, saj se ti pogosto medsebojno čezmejno povezujejo, si delijo gradivo, ga kupujejo in prodajajo ter si delijo nasvete. Njihovo povezovanje je zaradi manjših jezikovnih preprek v regiji Zahodnega Balkana še lažje kot drugod.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!