Menu Item
Po devetmesečnem obdobju žalovanja za kraljico Elizabeto II. je napočil čas za kronanje njenega prestolonaslednika, kralja Karla III. in njegove soproge Camille. Objavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja o tem slovesnem obredu, ki je bolj ali manj nespremenjen že dobro tisočletje in ki se bo v soboto odvil v veličastni Westminstrski opatiji v Londonu. Slovenijo bo zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem.
Po devetmesečnem obdobju žalovanja za kraljico Elizabeto II. je napočil čas za svečano kronanje njenega prestolonaslednika, kralja Karla III. in njegove soproge Camille.
Svečano kronanje, ki sta ga Združeno kraljestvo in ves svet nazadnje videla pred 70 leti, ko so kamere prvič lahko snemale kronanje kraljice Elizabete II., bo v soboto, a pestro bo kar nekaj dni. Že v petek bodo ulične zabave, v ponedeljek pa Britancem ne bo treba v službo, saj je britanska vlada že novembra lani sklenila, da bo 8. maj v čast kronanju novega kralja in kraljice dela prost dan.
Objavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja o tej svečani slovesnosti, katere vrhunec je verski obred in ki je bolj ali manj nespremenjena že več kot tisoč let. Ob Karlu III., ki bo s svojimi 74 leti ob kronanju najstarejši kralj v britanski zgodovini, bo okronana tudi njegova žena, kraljica soproga Camilla.
Slovenijo bo zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem.
Kako bo kronanje potekalo?
Pred obredom kronanja, ki se bo začel ob 12. uri po srednjeevropskem času, se bo sprevod s kraljem in kraljico popeljal po ulicah od Buckinghamske palače do Westminstrske opatije v Londonu.
Osrednja slovesnost je sestavljena iz priznanja, zaprisege, maziljenja, kronanja in ustoličenja novega monarha. Kralja bo priznal canterburyjski nadškof Justin Welby, ki se bo obrnil na obe strani veličastne cerkve in Karla III. razglasil za kralja. Navzoči pa bodo vzkliknili Bog, obvaruj kralja! (God Save the King!). Nato bo kralj, ki je tudi poglavar anglikanske cerkve, zaprisegel.
Sledil bo najbolj sveti del obreda. To je maziljenje s svetim oljem, ki med drugim vsebuje vrtnice, jasmin in cimet. Olje, s katerim bodo mazilili Karla III., sicer ne bo vsebovalo nobenih sestavin živalskega izvora, čeprav je bila do zdaj v svetem olju tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.
Ko ga bodo mazilili, bo novi britanski monarh sedel na prestolu, ki ima bogato zgodovino. Izdelali so ga v 13. stoletju po ukazu kralja Edvarda I. in na katerem kronajo kralje že vse od leta 1399. Na tem prestolu je bil leta 1509 okronan tudi oče anglikanske cerkve, znameniti kralj iz rodbine Tudorjev, Henrik VIII.
Ker je maziljenje najbolj intimen in najsvetejši del obreda, ga kamere najverjetneje ne bodo mogle posneti. Verjetno bodo kralja med maziljenjem pokrili s paravanom, izdelanim posebej za to priložnost. Tako je bilo tudi med kronanjem Elizabete II. To je bilo prvo v zgodovini britanske monarhije, ki so ga kamere prenašale v živo. Ljudje so lahko videli vse, le maziljenja ne.
Po maziljenju bodo kralju nadeli prstan ter mu v roke položili vladarsko jabolko, ki simbolizira versko in moralno avtoriteto, žezlo, ki simbolizira moč, in še posebno vladarsko žezlo, ki nosi simbole pravičnosti in usmiljenja.
Potem pa bo sledil vrhunec. Nadškof bo na kraljevo glavo položil krono svetega Edvarda, s katero so okronali tudi kraljico Elizabeto II., s čimer bo kralj tudi dokončno ustoličen. Po tem bo sledil poklon novemu kralju.
BBC poroča, da so se monarhu v preteklosti poklonili plemiči, a tokrat se bo Karlu III. kot edini poklonil njegov najstarejši sin in prestolonaslednik, valižanski princ William.
Ko bo nadškof še vse navzoče in tiste, ki bodo kronanje spremljali prek televizijskih zaslonov, pozval, naj novemu kralju prisežejo zvestobo, bo obred v cerkvi za Karla III. končan.
Na enak način bo potekalo tudi kronanje kraljice Camille, le da bo nekoliko krajše in preprostejše.
Po kronanju bosta nato kralj in kraljica najverjetneje vstopila v kapelo sv. Edvarda, nato pa bosta ob spremljavi državne himne že zapuščala Westminstrsko opatijo. Glasbo za slovesnost, ki vključuje 12 posebej za to priložnost spisanih skladb, je izbral kralj osebno. V spomin na svojega očeta, princa Philipa, ki se je rodil v Grčiji, bodo izvajali tudi grško pravoslavno glasbo.
Popoldan bo kraljevi par javnost pozdravil tudi z balkona Buckinghamske palače. Pridružili se jim bodo tudi nekateri drugi člani kraljeve družine, ni pa še znano, kdo. Glede na tradicijo pa bodo gotovo zraven princ William, njegova soproga valižanska princesa Catherine ter njuni trije otroci.
S kakšno krono bo okronan Karel III. in s kakšno Camilla?
Kralj bo v cerkvi okronan s krono sv. Edvarda, in to bo tudi prvič in zadnjič, ko bo to krono nosil.
Več kot dva kilograma težka krona je bila sicer izdelana za kronanje kralja Karla II. leta 1661. Poleg zlatega okvirja se ponaša tudi z mnogimi dragulji, navaja BBC.
Kraljica soproga pa bo okronana z več kot 100 let staro krono, katere lastnica je bila najprej kraljica Marija. Originalna krona je vsebovala tudi diamant Koh-i-noor, ki so ga v Indiji izkopali okoli leta 1300 in ki z več kot stotimi karati velja za enega največjih diamantov na svetu.
Ta diamant je leta 1849 zaseglo angleško podjetje East India Company in je bil osebna last kraljice Viktorije. Ko je umrla, pa je postal del zbirke kronskih draguljev. Vse odtlej je bil vdelan v krone vseh kraljevih žena.
A Camilla bo izjema, v njeni kroni ga ne bo. Diamant je namreč kontroverzen, saj Indijo spominja na “boleče trenutke iz kolonialne preteklosti”.
V čem se bo kronanje razlikovalo od kronanja kraljice Elizabete II.?
Čeprav je obred kronanja že več kot tisočletje nespremenjen, pa bo slovesnost tokrat vendarle nekoliko krajša in skromnejša, kot je bila leta 1953, ko so okronali kraljico Elizabeto II. Gostov v Westminstrski opatiji bo manj, pred 70 leti je bilo 8.000 povabljenih gostov. Obred, ki je takrat trajal tri ure, bo tokrat trajal dobro uro.
Karel in Camilla se bosta v Westminstrsko opatijo odpeljala z modernejšo kočijo, prvič uporabljeno leta 2014, z okni na električni pomik in s klimo. Nazaj pa se bosta vrnila z zlato kočijo, ki so jo uporabili v vseh kronanjih od leta 1830. Spremljal ju bo sprevod z okoli 4.000 sodelujočimi, medtem ko jih je bilo leta 1953 kar 29.000.
Kako popularna je britanska krona?
Ankete javnega mnenja kažejo, da je kralj Karel III. manj priljubljen od matere, kraljice Elizabete II. Britansko podjetje YouGov, ki meri razpoloženost javnosti, je ugotovilo, da je 53 odstotkov ljudi meni, da je monarhija dobra za Veliko Britanijo. Leta 2012 je tako menilo 73 odstotkov vprašanih.
Kdo krije stroške kronanja?
Kronanje je državniška priložnost, zato stroške krije britanska vlada. Končni znesek bodo razkrili šele po kronanju.
Kakšna so pravila oblačenja?
Ker gre za protokolarni dogodek, so pravila oblačenja strogo določena. Kot so za N1 pojasnili v uradu slovenske predsednice, ki se na kronanje odpravlja s soprogom Alešem Musarjem, se pričakuje dnevna obleka za ženske in žaket za moške. Klobuk za ženske ni obvezen, lahko pa ga imajo. Oblačila so lahko v katerikoli barvi, tudi v črni.
Ali se ob kronanju pričakujejo tudi darila?
Protokolarna darila povabljenih gostov ob kronanju niso predvidena. “Glede protokolarnih daril kot tudi ostalih protokolarnih posebnosti posameznih dogodkov je v navadi, da se ob pripravi dogodka povežemo z veleposlaništvom oziroma uradom gostitelja glede morebitnih posebnosti. V tem primeru smo dobili informacijo, da protokolarna darila niso predvidena, kar je za tovrstne dogodke tudi običajno,” so za N1 pojasnili v državnem protokolu.
V uradu predsednice pa so ob tej priložnosti pojasnili, da je kronanje eden največjih diplomatsko-protokolarnih dogodkov, zato je prav, da ima Slovenija na takšnem dogodku tudi svojega predstavnika. Predsednica pa da bo to priložnost izkoristila tudi za kratka srečanja z nekaterimi od prisotnih voditeljev.
Kdo še pride na kronanje in koga ne bo?
Na slovesnost je po poročanju britanskih medijev povabljenih okoli 2.000 gostov, ker pa gre za državniški dogodek, nad seznamom povabljenih bdi britanska vlada.
Poleg britanskih političnih voditeljev, vključno z britanskim premierjem Rishijem Sunakom in predstavniki britanskega parlamenta, bodo na kronanje med drugim prišli francoski predsednik Emmanuel Macron, avstralski premier Anthony Albanese, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, poljski predsednik Andrzej Duda, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Filipinov Ferdinand Marcos mlajši in člani kraljevih družin z vsega sveta.
Veliko več javne pozornosti pa je deležna udeležba posameznih članov britanske kraljeve družine. Da bo ob tej priložnosti pripotoval v London, je dokaj pozno zaradi napetih odnosov z bratom in očetom potrdil princ Harry. Njegove soproge Meghan ne bo, ostala bo v ZDA, kjer s Harryjem zdaj živita.
Ne bo niti vojvodinje Yorške, nekdanje soproge princa Andrewa, ki vabila sploh ni prejela. Andrew, ki ima zaradi povezav z razvpitim Jeffreyjem Epsteinom v kraljevi družini zelo okrnjeno vlogo, pa naj bi se dogodka udeležil skupaj s hčerkama princesama Beatrice in Eugenie.
Camillini vnuki bodo skupaj s Karlovim vnukom, princem Georgeem, med paži v Westminstrski opatiji. Poleg predstavnikov držav in kraljevih družin sta sicer kralj in kraljica na slovesnost povabila še 850 ljudi, ki so se izkazali s svojim delovanjem v lokalnih skupnostih, med drugim z dobrodelnim delom.
Zakaj na kronanje ne bo ameriškega predsednika Joeja Bidna?
Čeprav gre za enega največjih protokolarnih dogodkov na Otoku, ameriški predsednik Joe Biden ne pride. Vabilo je zavrnil. Zakaj, uradno po navedbah britanskega BBC ni znano. Je pa dejstvo, da bi bil Biden, če bi vabilo sprejel, prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki bi prisostvoval kronanju britanskega monarha.
Ne gre za to, da je Biden “protibritanski”, je po navedbah BBC dejala profesorica dr. Laura Beers, strokovnjakinja na področju britanske zgodovine. “Biden ne gre, saj noben ameriški predsednik še ni šel na kronanje, torej zakaj začeti v 21. stoletju,” je dodala. Ob tem je spomnila, da so bili ameriško-britanski odnosi precej sovražni po ameriški revoluciji (med letoma 1765 in 1791) in vojni leta 1812, otoplili pa so se šele, ko je v 30. letih 19. stoletja na prestol sedla kraljica Viktorija.
Delegacijo ZDA bo na kronanju zato vodila ameriška prva dama Jill Biden.
Kaj sledi kronanju?
Po sobotnem kronanju bo v okviru praznovanj v nedeljo koncert, ki bo na območju Windsorskega gradu zahodno od Londona. Take That, Lionel Richie, Katy Perry in Andrea Bocelli bodo med izvajalci, ki bodo nastopili na koncertu.
Drugi potrjeni izvajalci so operna zvezda Bryn Terfel, kantavtorica Freya Ridings ter skladatelj in producent Alexis Ffrench. Dogodka se bo po pričakovanjih osebno udeležilo približno 20.000 predstavnikov javnosti in povabljenih gostov, prireditev pa bodo prenašali tudi v živo po radiu in spletu.
Bodo kronanje spremljali protesti?
Ob večdesettisočglavi množici, ki bo z navdušenjem spremljala kronanje, bodo tudi tisti, ki vztrajajo, da Karel III. “ni njihov kralj”. V skupini Republika (angl. Republic), ki se od leta 1983 zavzema za to, da bi monarha zamenjal izvoljeni šef države, 6. maja načrtujejo največji protest doslej.
Verjamejo namreč, da začetek vladavine Karla III. predstavlja njihovo najboljšo priložnost za uresničenje cilja: končanje več kot tisoč let stare monarhije. Nasprotniki monarhije se bodo tako na dan kronanja zbrali na eni od lokacij, kjer bo potekala procesija, in sicer pri kipu Karla I., ki so ga po obsodbi zaradi veleizdaje obglavili leta 1649.
Ko se bo po londonskih ulicah sveže okronani Karel III. pripeljal v zlati kočiji, ga nameravajo izžvižgati in skandirati: “To ni moj kralj.” Graham Smith, vodja Republike, je povedal, da na protestu pričakujejo več kot tisoč ljudi. Pripravili bodo tudi plakate in organizirali govore, protesti proti monarhiji pa so na dan kronanja napovedani tudi na Škotskem in v Walesu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
