Ob več deset tisoč glavi množici, ki bo z navdušenjem spremljala kronanje Karla III., bodo tudi tisti, ki vztrajajo, da Karl III. "ni njihov kralj". Kaj načrtujejo za 6. maj, dan, ko bodo britanskemu kralju tudi uradno na glavo posadili krono?
Kronanje kralja Karla III., ki bo čez teden dni, ne bo velik dogodek le za množice kraljevih podpornikov oziroma podpornikov britanske monarhije, ampak tudi za gibanje, ki nasprotuje monarhiji. V skupini Republika (ang. Republic), ki se od leta 1983 zavzema za to, da bi monarha zamenjal izvoljeni šef države, 6. maja načrtujejo največji protest doslej, poroča tiskovna agencija Reuters. V Republiki namreč verjamejo, da začetek vladavine Karla III. predstavlja njihovo najboljšo priložnost za uresničenje cilja: končanje več kot tisoč let stare monarhije.
Nasprotniki monarhije se bodo na dan kronanja zbrali na eni od lokacij, kjer bo potekala procesija, in sicer pri kipu Karla I., ki so ga po obsodbi zaradi veleizdaje obglavili leta 1649. Ko se bo po londonskih ulicah sveže okronani Karl III. pripeljal v zlati kočiji, ga nameravajo izžvižgati in skandirati: “To ni moj kralj.”
Graham Smith, vodja Republike, je povedal, da na protestu pričakujejo več kot 1.000 ljudi. Pripravili bodo tudi plakate in organizirali govore, navaja Reuters, interes zainteresiranih za sodelovanje v aktivnostih pa te dni že preverjajo tudi na svoji spletni strani.
Protesti proti monarhiji so na dan kronanja napovedani tudi na Škotskem in Walesu. Znano je stališče novega škotskega premierja Humze Yousafa, ki je naklonjen koncu monarhije, medtem pa si življenja v republiki želi tudi prvi mož vlade Walesa Mark Drakeford.
Čeprav je britanska monarhija v preteklosti prepustila dobršen del oblasti parlamentu, kralj še vedno predstavlja pomembno, čeravno v dobršni meri simbolično vlogo v britanski politiki. Imenuje, na primer, predsednike vlad.
Kako popularna je britanska krona?
Ankete javnega mnenja kažejo, da je kralj Karl III. manj priljubljen od svoje matere, kraljice Elizabete II., ki je umrla septembra lani po sedmih desetletjih na prestolu. Mednarodno britansko podjetje YouGov, ki meri razpoloženost javnosti, je ugotovilo, da je 53 odstotkov ljudi mnenja, da je monarhija dobra za Veliko Britanijo. Za primerjavo: leta 2012 je bil ta odstotek precej višji, 73 odstotkov.
Prav tako je podjetje ugotovilo, da kronanje veliko pomeni le devetim odstotkom Britancev.
“Menim, da je monarhija v velikih težavah, saj so izgubili svojega zvezdniškega igralca [kraljico Elizabeto, op. a.], podpora očitno pada, interes se manjša in to je zanje velik problem,” je Graham Smith povedal za Reuters. Po njegovem mnenju trenutni britanski kralj od svoje predhodnice med drugim ni podedoval “spoštovanja, ki ga je uživala”.
Prizadevanja za končanje monarhije sicer v širši javnosti – z izjemo 11-letne republike, ki je sledila po obglavljanju kralja Karla I. – niso dosegla src množic, protesti nasprotnikov monarhije pa so relativno majhni.
Ob tem, ko se je britanskemu monarhu kot šefu države novembra leta 2021 odrekel Barbados, o tovrstni potezi po navedbah Foreign Policy razmišlja še vsaj šest držav: Belize, Bahami, Jamajka, Grenada, Antigva in Barbuda ter Sveti Krištof in Nevis. Te si, podobno kot pred njimi Barbados, želijo, da bi si lahko same izbrale šefa države.
Skupno je onkraj Združenega kraljestva britanski monarh šef 14 držav. Poleg omenjenih šest še Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine ter Tuvalu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje