Kako je Putin že leta pred sprožitvijo vojne v Ukrajini kot izgovor za to dejanje uporabljal krvavo vojno ob razpadu Jugoslavije.
Obstaja bojazen, da bo “prorusko srbsko vodstvo” mednarodno pozornost, ki je zdaj usmerjena v Ukrajino, izkoristilo za nadaljnjo destabilizacijo svojih sosed, zlasti Bosne in Hercegovine, kjer etnični Srbi grozijo, da se bodo pridružili Srbiji, v svoji analizi razmer opozarja Associated Press (AP), ki analizira in primerja dogajanje na Balkanu v 90. letih z vojno v Ukrajini, saj je ruski predsednik Vladimir Putin krvavi razpad Jugoslavije v preteklosti že uporabljal “kot izgovor za invazijo na suvereno evropsko državo.”
Putin je bil še posebej osredotočen na Natovo bombardiranje Srbije leta 1999 in na dejstvo, da je Zahod leta 2008 priznal neodvisnost Kosova. Trdil je, da gre v obeh primerih za kršenje mednarodnega prava, kar je zdaj zanj eden od izgovorov za invazijo na Ukrajino, ugotavlja AP.
Argumenti, ki jih je Putin po ruski aneksiji ukrajinskega Krima leta 2014 uporabil večkrat, sledijo naslednji “logiki”: če je Zahod po krvavi vojni priznal neodvisnost nekdanjim jugoslovanskim republikam in Kosovu, zakaj je ne bi tudi Krimu in dvema separatističnima pokrajinama na vzhodu Ukrajine (Doneck in Lugansk)?
Kosovo, kjer prevladuje albansko prebivalstvo, se je odcepilo s podporo Zahoda ob močnem nasprotovanju Srbije, ki ga je že takrat podprla tudi Rusija, sicer zgodovinska zaveznica Srbov. Rusija je trdila, da je to precedens, ki bo spodbudil vrsto zahtev po državnosti drugod tudi po svetu. A je meddržavno sodišče je leta 2010 odločilo, da je bila razglasitev neodvisnosti Kosova zakonita, ni pa v celoti podprlo zahtev Kosova po državnosti, še piše AP in ugotavlja: “Čeprav obstaja nekaj podobnosti, obstaja tudi veliko razlik med ruskim napadom na Ukrajino, ki na Zahodu velja za enega najtemnejših trenutkov za Evropo po drugi svetovni vojni, in vojnami na Balkanu, v katerih je umrlo več kot 120.000 ljudi, milijoni pa so ostali brez svojih domov. ”
KLJUČNE RAZLIKE …
Po tem, ko je Nato iz Kosova pregnal srbske vojaške sile, Kosova ni zasedel, ampak je tja poslal mirovne sile. Ruske čete pa so na drugi strani nad Krimom prevzele nadzor in to še preden so izvedli referendum o pridružitvi k Rusiji. Nato je na Kosovu posredoval po dokazih o srbskih zločinih nad Albanci, vključno z množičnimi poboji in deportacijami, ruske sile pa v Ukrajini brez nespornih dokazov o nasilju nad etničnimi Rusi. Kosovo se po razglasitvi neodvisnosti ni priključilo sosednji Albaniji, Krim, ki je živi tui rusko prebivalstvo, pa je dva dni po referendumu, ki ga je Zahod označil za pomanjkljivega in nedemokratičnega, podpisal sporazum o priključitvi Rusiji.
… NEKATERE PODOBNOSTI
Tako srbska agresija na Kosovu kot ruska v Ukrajini sta se začeli na podlagi nedokazanih, celo lažnih trditev o pregonu etničnih manjših (srbske na Kosovu in ruske v Ukrajini). Podobno kot Rusi Ukrajino so tudi Srbi leta 1991 krvavo vojno v nekdanji Jugoslaviji sprožili z napadom topništva. Tako kot so se Hrvati, Bosanci in Hercegovci ter kosovski Albanci bali srbske represije in agresije v času avtokratske vladavine pokojnega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, so se etnični Rusi bali ukrajinskih nacionalistov, analizira AP.
KAJ PRAVI PUTIN
“Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da si ljudje njegove generacije – in jaz zagotovo pripadam tej generaciji – težko predstavljajo vojno v Evropi,” je po pogovorih s Scholzem v Moskvi 15. novembra rekel Putin in dodal: “A vsi smo bili priča vojni v Evropi, ki jo je Nato sprožil proti Jugoslaviji.” Spomnil je, da je šlo za veliko vojaško operacijo, ki je vključevala bombardiranje ene evropske prestolnice – Beograda. “Zgodilo se je. Brez kakršnih koli sankcij Varnostnega sveta Združenih narodov. To je zelo žalosten primer, vendar je tudi dejstvo,” je dejal Putin. In dodal, da je Zahod s posredovanjem na Kosovu ustvaril precedens z dolgoročnimi posledicami, zapiše AP.
KAKŠNO JE STALIŠČE ZAHODA
Scholz je na tiskovni konferenci ruskemu predsedniku odgovoril, da je bilo Natovo posredovanje leta 1999 namenjeno preprečevanju srbskega genocida nad večinsko albanskim prebivalstvom na Kosovu. Tudi sicer so voditelji zahodnih držav te Putinove argumente večkrat zavrnili rekoč, da je bilo Kosovo edinstven primer zaradi velikega števila žrtev med razpadom Jugoslavije. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pa je celo vztrajala, da so te Putinove analogije med dejanji Zahoda na Kosovu in ruskim posredovanjem na Krimu “sramotne”.
KAKŠNE SO LAHKO POSLEDICE
Zdaj, ko je mednarodna pozornost usmerja v Ukrajino, obstajajo razlogi za skrb, da bi lahko “prorusko srbsko vodstvo” uporabilo ta trenutek za dodatno destabilizacijo svojih sosed, še zlasti Bosne in Hercegovine, kjer etnični Srbi (pod vodstvom separatističnega Milorada Dodika; op.a.) grozijo, da se bodo pridružili Srbiji. EU je je v okviru mirovnih sil v BiH v regijo že napotila dodatnih 500 vojakov, ob tem se je sklicevala na “poslabšanje mednarodne varnosti s potencialnim širjenjem nestabilnosti”.
Obenem se vodstvo Kosova boji, da bi Rusija lahko spodbudila Srbijo, da bi poskušala posredovati, Kosovo je celo že pozvalo zvezo Nato, naj jih sprejmejo v članstvo po hitrem postopku. Dejstvo pa je, da ne Srbija ne Rusija tega ne bi sprejeli mirno. So pa kosovske oblasti Putinovo interpretacijo “vzporednic” med Natovim posredovanjem na Kosovu in rusko invazijo na Ukrajino že zavrnile kot “popolnoma neutemeljena in smešno”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje