Letos v EU pogorelo približno pol milijona hektarjev površin

Svet 29. Okt. 202116:19
Delite:
Evija
Foto: Stelios Misinas/REUTERS

Letos je v EU pogorelo približno pol milijona hektarjev površin, od tega 61 odstotkov gozdov, ki bodo potrebovali več let, da si opomorejo, kaže poročilo o gozdnih požarih, ki ga je pripravilo Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije. Od tega se je približno četrtina pogorelih površin nahajala znotraj območij Nature 2000.

Kot so sporočili iz Evropske komisije, so bili požari do zdaj najhujši leta 2019, ko je bilo požganih več kot 400 tisoč hektarov evropskih naravnih površin. Tudi v letu 2020 so požari uničili veliko naravnih površin, saj je kljub povečani stopnji pripravljenosti v EU pogorelo približno 340 tisoč hektarjev površin, izhaja iz 21. letnega poročila o gozdnih požarih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki za leto 2020.

Na podlagi nacionalnih poročil je bila lani v EU najhuje prizadeta Romunija, kjer je v 627 požarih pogorelo 5152 hektarjev gozdnih površin. Sledijo ji Portugalska, Španija in Italija.

V Sloveniji je lani izbruhnilo 120 gozdnih požarov, v katerih je pogorelo 118 hektarjev površin. Od tega je bilo 46 požarov neznanega izvora, 30 jih je bilo namerno začetih, preostalih 44 pa jih je izbruhnilo po nesreči oz. kot posledica malomarnosti, izhaja iz poročila.

Požari v naravi so močno prizadeli zavarovana območja Natura 2000 v Evropi. V minulem letu je pogorelo 136.331 hektarjev takih površin, kar predstavlja približno 40 odstotkov vseh pogorelih površin. To je sicer nekoliko manj kot leta 2019, vendar nad povprečjem zadnjih devetih let, so pri tem izpostavili v Evropski komisiji. Skoraj polovica pogorelih površin znotraj območij Natura 2000 se je tako kot leta 2019 nahajalo v Romuniji, večinoma v naravnem rezervatu delte Donave.

Lani so 20 držav članic EU prizadeli požari, ki so bili obsežnejši od 30 hektarjev. Ti požari so skupno uničili več kot 339.489 hektarjev površin, kar je nekoliko več kot leto pred tem.

Gozdove v EU je treba zavarovati

“Od leta 2016 se svet sooča z najobsežnejšimi požari doslej, ki so glede na širjenje in intenzivnost brez primere. Gozdovi v EU so se v zadnjih desetletjih okrepili in bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da jih zavarujemo, da bi pozdravili naš planet. Skupno raziskovalno središče in Evropska komisija spodbujata znanost, tehnologije, politike in sodelovanje za preprečevanje teh obsežnih požarov, varovanje naših gozdov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in predvsem zaščito življenj v EU in zunaj nje,” je poudarila evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel, pristojna za skupno raziskovalno središče.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je ob tem pojasnil, da se je v zadnjih desetih letih mehanizem EU na področju civilne zaščite odzval na več kot 40 obsežnih gozdnih požarov. “Podnebne spremembe so krive tudi za podaljšanje sezone gozdnih požarov za več mesecev, kar povečuje verjetnost, da se bo število požarov v naravi v Evropi v prihodnje še povečalo,” je dejal. Ob tem je zatrdil, da je komisija odločena, da bo povečala svoja prizadevanja za okrepitev odziva na gozdne požare v vsej EU.

Komentari

Vaš komentar