Madžarski parlament je danes z dvotretjinsko večino vladajoče desne stranke Fidesz sprejel spremembo ustave, ki širi mandat vlade za razglasitev izrednih razmer v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče. Opozicija je bila do spremembe kritična, označila jo je za "bianco menico" za premierja Viktorja Orbána.
Madžarski premier Viktor Orbán je tik pred iztekom veljavnih izrednih razmer, uvedenih zaradi covida-19, našel način, da bo še naprej vladal z odloki, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Parlament v Budimpešti je z danes potrjeno spremembo uvedel novo kategorijo izrednih razmer, v skladu s katero bo lahko vlada te sedaj razglasila tudi v primeru, ko se katera od sosednjih držav sooča z oboroženim spopadom, vojno ali humanitarno katastrofo. Parlament je lahko izredne razmere doslej razglasil v primeru naravnih ali industrijskih nesreč.
Za ustavno spremembo je glasovalo 136 poslancev, proti jih je bilo 36, še poroča dpa.
Pravosodna ministrica Judit Varga, ki je v parlamentu predstavila osnutek zakona, je predlog utemeljila z vojno v Ukrajini. Ta ni povzročila le najresnejše humanitarne krize po drugi svetovni vojni, ampak je spremenila tudi gospodarske obete v Evropi, je pojasnila. Da bi se lahko soočili s temi izzivi, je treba zagotoviti možnost oblikovanja učinkovitih in hitrih nacionalnih odgovorov. To je cilj spremembe, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudarila Varga.
Izredne razmere, ki jih je vlada uvedla na začetku pandemije covida-19 pred več kot dvema letoma, parlament pa jih je od takrat večkrat podaljšal, se iztečejo 31. maja. Ta ukrep je Orbánovi vladi omogočal, da vlada z dekreti, omeji svobodo izražanja in svobodo tiska ter preloži referendume, ob tem navaja APA.
S spremembo ustave bi lahko madžarski premier znova razglasil izredne razmere. To bi mu omogočilo razveljavitev obstoječih zakonov in vladanje z dekreti. Po trenutno veljavni zakonodaji mora odloke, izdane med izrednimi razmerami, parlament potrditi najkasneje v 15 dneh. A kot pri tem ugotavlja dpa, bi bila to glede na veliko večino, ki jo ima Fidesz v parlamentu, zgolj formalnost.
Opozicija je bila do spremembe ustave kritična. Označila jo je za “novo bianco menico” za premierja Orbána. Visoka komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović pa je opozorila, da bo zakon vladi “podelil obsežna pooblastila za odločanje z odloki brez jasnega roka in nadzornih ukrepov”. “Tudi v izrednih razmerah je treba spoštovati ustavo, zagotoviti parlamentarni in sodni nadzor ter pravico do obveščenosti,” je dodala.
Madžarski parlament je danes tudi potrdil novo vlado, ki jo je premier Orbán oblikoval po volitvah 3. aprila. Svojo že peto ministrsko ekipo je označil za klub borcev, ki bo naredil vse, da zavaruje suverenost države, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Vlada ima enajst ministrov, položaje so med drugim ohranili zunanji minister Peter Szijjarto, notranji minister Sandor Pinter, pravosodna ministrica Judit Varga, finančni minister Mihaly Varga ter sekretar v premierjevem kabinetu Gergely Gulyas.
Je pa do spremembe prišlo na obrambnem ministrstvu, ki ga bo poslej vodil dosedanji veleposlanik v Londonu Kristof Szalay-Bobrovniczky.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje