Marta Kos napovedala spremembe odločanja v EU: "To je zavarovalna polica, da se lahko odzovemo"

EU bo ob nadaljnji širitvi potrebovala bolj učinkovite institucije, je danes ob predstavitvi predlogov za razpravo o izboljšanju pripravljenosti unije na pridružitev novih članic povedala pristojna evropska komisarka Marta Kos. Med možnimi ukrepi je izpostavila zmanjšanje števila članov Evropske komisije, tako da jih ne bi imele vse članice.

"Poskrbeti moramo za bolj učinkovite in vitke institucije, ki se bodo lahko hitreje odločale," je glede internih sprememb EU, potrebnih za sprejem novih članic, v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju povedala Kos.

Kot enega od predlogov pri spremembah delovanja institucij je izpostavila zmanjšanje oziroma omejitev števila članov Evropske komisije. Spomnila je, da temeljne evropske pogodbe določajo, da imata svoje komisarje le dve tretjini držav članic, razen če voditelji v Evropskem svetu odločijo drugače.

Trenutno ima v skladu z odločitvijo Evropskega sveta vsaka država po enega člana oziroma članico komisije, tako da jih je skupaj 27. "Manjše število komisarjev seveda še ne pomeni, da država, ki recimo trenutno ne bi imela komisarja, ne bi bila v vseh postopkih, ki so potrebni za sprejemanje odločitev na ravni Evropske komisije," je poudarila aktualna evropska komisarka iz Slovenije. Dodala je, da bi ob manjšem številu komisarjev veljalo načelo rotacije med članicami.

Kvalificirana večina namesto soglasja

Večjo učinkovitost institucij EU bi lahko po mnenju Bruslja dosegli tudi z večjo uporabo t. i. kvalificirane večine namesto soglasja pri odločanju članic v Svetu EU. Pogodbe spremembo načina odločanja med drugim omogočajo na področjih sankcij in davčnih goljufij, vendar pa je za to potrebno soglasje vseh držav.

Poleg tega Evropska komisija predlaga, da bi s kvalificirano večino - to je 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU - države odločale o vmesnih korakih v okviru pogajanj z državami kandidatkami, kot je odpiranje in zapiranje pogajalskih sklopov. Da bi v prihodnje preprečili blokade pri približevanju novih držav, ki jih zaradi odprtih dvostranskih vprašanj postavljajo obstoječe članice, pa Bruselj predlaga, da bi se nove članice ob pridružitvi prostovoljno zavezale, da tega pri nadaljnjih širitvah ne bodo počele.

Pravico do veta bi medtem pri odločanju o drugih politikah, pri katerih je potrebno soglasje, glede na predloge komisije ohranile. Vendar pa bi lahko v primeru hudih kršitev evropskih vrednot ali načela lojalnega sodelovanja ostale brez glasovalnih pravic. "Želimo si olajšati možnost zmanjšanja finančne podpore ali omejitve glasovalnih pravic. To je zavarovalna polica, da se lahko odzovemo, če bo potrebno," je na novinarski konferenci v Strasbourgu povedala Kos.

Tovrstna varovalka bi bila glede na predlog komisije EU na razpolago 15 let po pridružitvi nove države. Vključiti jo nameravajo že v pogodbo o pridružitvi Črne gore, ki je trenutno v pripravi. Kos je pojasnila, da bo trajanje veljavnosti varovalke za posamezno novo članico odvisno od pogajanj med njo in obstoječimi članicami.

Poudarila je še, da s tem ne bodo ustvarili prvo- in drugorazrednih držav članic. Države kandidatke pa bi morale prav tako spoštovati evropske vrednote in pravila ter upoštevati strateško usmeritev EU, če bodo želele sodelovati v politikah EU na različnih področjih, kot so notranji trg, digitalizacija in obramba, še pred včlanitvijo v unijo. Omenjeni predlogi temeljijo na analizi vpliva širitve unije na njene politike in delovanje, ki jo je opravila komisija. Ta je po besedah Kos pokazala, da je EU pripravljena na širitev, bodo pa na nekaterih področjih potrebne prilagoditve. Med drugim bo treba poiskati posebne rešitve za vključevanje ukrajinskega kmetijstva v skupno kmetijsko politiko, s katerimi bi omejili finančno podporo ukrajinskim kmetom in dostop za občutljive ukrajinske proizvode do evropskega trga. Uresničitev predlogov bo sicer odvisna od podpore držav članic, je poudarila komisarka za širitev. O tem bodo že konec prihodnjega tedna na vrhu v Bruslju razpravljali voditelji.