Golob po seji vlade v senci: V vladnih proračunskih dokumentih ni ne duha ne sluha o nižjih davkih

Predsednik vlade v senci Robert Golob je po seji poudaril, da je iz predloženih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti povsem jasna programska usmeritev aktualne vlade Janeza Janše. Opozoril je, da v dokumentih ni napovedanih davčnih razbremenitev ali razvojnih spodbud, temveč zmanjševanje sredstev za ključne družbene podsisteme.

"V proračunu ni ne duha ne sluha o nižjih davkih. V proračunu je tudi bolj malo dejanskih dejanj o razvojnih ukrepih. Je pa v proračunu rezanje sredstev za šolstvo, je v proračunu rezanje sredstev za zdravstvo in je v proračunu, kot kaže, celo rezanje sredstev za družine z otroki," je izpostavil.

Golob: V proračunu malo dejanskih dejanj o razvojnih ukrepih

Prvak Svobode je bil kritičen tudi do načrtovanega prerazporejanja javnega denarja. "Največje zvišanje je na eni sami postavki – nakupu orožja v tujini. In to je ta vsebinska usmeritev: vzeli bomo javnim sistemom, dali bomo za nakupe orožja," je dejal.

Po njegovih besedah bi morala država vlagati v znanje in znanost, če želi imeti dobre gospodarske rezultate. Poudaril je, da je trenutna gospodarska rast plod vlaganja v znanje v preteklih letih, ko je bila na oblasti Svoboda.

Opozoril je tudi, da se odpornost družbe ne gradi zgolj z nakupi orožja, ampak z vsemi drugimi podsistemi, pri čemer mora biti vojaška oprema dopolnjena s tako imenovano dvojno rabo.

Kot sporno je navedel ravnanje sedanje vlade pri bolnišničnih zmogljivostih: "Janševa vlada je namesto nakupa nove opreme za sedem bolnišnic sredstva namenila le trem. Preostale štiri – med njimi žal tudi bolnišnica v mojem rodnem kraju – so iz tega izpadle. Odgovora na to, zakaj so nekatere bolnišnice vključene v vojaški del proračuna, druge pa ne, verjetno ne bomo dobili nikoli".

Golob je še izpostavil, da bi se dalo delati drugače in da je prav vlada v senci alternativa, ki ponuja odgovore, kako z enakimi zneski doseči bistveno več za ljudi in za življenje v družbi blaginje in gospodarske rasti.

Boštjančič opozoril na podcenjene stroške dela in prodajo premoženja

Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je bila glavna tema današnje seje vlade v senci obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Gradivo morajo zdaj še podrobneje preučiti, so pa že na današnji seji po prvem branju sprejeli pet sklepov. Ob tem je opozoril, da vlada ni izpolnila napovedi o ukrepih za uravnoteženje javnih financ.

"V teh proračunih pravzaprav ni nobenih ukrepov za tako imenovano uravnoteženje javnih financ, nobenih reform, niti nastavkov za reforme, nobenih varčevalnih ukrepov," je dejal nekdanji finančni minister, ki je izpostavil, da vlada kljub višjim prihodkom zaradi visoke gospodarske rasti ne zmanjšuje proračunskega primanjkljaja.

Boštjančič je ob tem spomnil na nova evropska fiskalna pravila, po katerih mora vlada do 15. oktobra v Bruselj poslati osnutek proračunskega načrta, ki pa po njegovih besedah v proračunskih dokumentih še manjka.

"Nekatere postavke se namreč ne ujemajo. Jasno pa je že danes, da so na določenih področjih odhodki podcenjeni, zlasti pri stroških dela oziroma plačah. Številke kažejo, da naj bi bili stroški dela v letu 2027 v primerjavi z letom 2026 višji le za nekaj malega več kot en odstotek, kar je popolnoma nerealno. Hkrati v istih dokumentih piše, da bodo učinki nadaljevanja plačne reforme, rednih napredovanj in podobnega znašali 6,5 odstotka. Tu nastane prvi resni problem: ukrepov ni. Ni nobenih ukrepov, ki bi pojasnili, kako iz 6,5 odstotka priti na dober odstotek," je dejal in vprašal, ali je predvidena številka neresnična ali pa manjkajo konkretni ukrepi, kot so zmanjšanje števila zaposlenih ali zaustavitev plačne reforme.

Prav tako je opozoril na načrtovano prodajo nepremičninskega premoženja države v višini 303 milijonov evrov v letu 2027 z namenom ohranjanja primanjkljaja pod tremi odstotki BDP, kar je primerjal s črpanjem sredstev iz demografskega sklada pri rebalansu za leto 2026.

Na novinarsko vprašanje, kje v proračunskih dokumentih se še kaže nerealno načrtovanje, je Boštjančič izpostavil postavko socialnih transferjev. V njej je predvideno približno 15-odstotno znižanje sredstev, predvsem pri družinskih prejemkih in dodatkih, ne da bi bili ob tem predstavljeni kakršnikoli ukrepi za dosego tega cilja.

"Zato se lahko samo sprašujemo, ali mislijo skrajšati porodniške ali izvesti kakšne druge ukrepe. Žal v proračunskih dokumentih razlage ni," je dejal in ponovil, da v dokumentih manjkajo predstavljeni ukrepi.

"Ali ukrepi obstajajo, pa jih vlada ne želi predstaviti, ali pa ukrepov sploh ni. V tem primeru je proračun absolutno izmišljen," je zaključil nekdanji finančni minister.

Grah: Strategije, sprejete v parlamentu, se ne izvajajo

Za področje obrambe, varnosti in odpornosti je v vladi v senci zadolžen generalni sekretar stranke Matej Grah, ki je primerjal rezultate štiriletnega mandata Golobove vlade s potezami aktualne vlade na tem področju. Poudaril je, da so bili v prejšnjem mandatu uspešni pri pridobivanju novih vojakov, povečanju štipendij ter znižanju davka na gasilsko opremo z 22 na 5 odstotkov.

Grah je izpostavil tudi, da je Golobova vlada okrepila odpornost družbe. Veliko so se namreč naučili iz izkušenj ob poplavah avgusta 2023, kjer se je pokazalo, da pripravljenost na krizo ne pomeni zgolj obrambe, saj se meri tudi prek samooskrbe s hrano in odpornosti na področju energetike in pogonskih goriv.

"Ugotavljamo, da se v prvih mesecih delovanja nove vlade sredstva na obrambnem področju močno povečujejo – v rebalansu za letošnje leto za skoraj 300 milijonov evrov. Po drugi strani pa se kljub strategiji, pri kateri so strokovnjaki s področja obrambe in zdravstva določili sedem lokacij za bolnišnice z dvojno rabo, ta načrt krči s sedmih bolnišnic na le tri. To bodo seveda najbolj občutili ljudje. Kot vlada v senci si težko razložimo to protislovje: po eni strani se sredstva občutno povišujejo in se delno priznava, da je vlada Roberta Goloba delala v pravo smer, po drugi strani pa bolnišnice izpadajo, kar gre neposredno v škodo prebivalcev," je dodal Grah.

Golob: Volja ljudi je za nas svetinja

Robert Golob se je ob koncu dotaknil tudi prihajajoče superreferendumske nedelje, ko bodo volilci odločali na treh posvetovalnih referendumih (o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah) in zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

"Že to nedeljo se kaže, da je vladajoča koalicija samo zato, da ljudi zmede, poleg zavezujočega referenduma o politični policiji dodala še tri posvetovalne, ki imajo dvomljiv učinek," je dejal prvak Svobode.

O napovedi premierja Janše, da bi volilce povprašali o krčenju javne uprave na referendumu, pa je Golob dejal, da bo tudi v tem primeru vlada ubrala podobno strategijo in bodo skušali temu referendumu dodati "še nekatere posvetovalne referendume, ki bodo imeli zgolj manipulativen namen".

Na vprašanje, kaj bo morebiten poraz opozicije, ki na nedeljskem referendumu poziva h glasovanju "štirikrat PROTI", pomenil za Svobodo in vlado v senci, pa je Robert Golob odgovoril, da v Svobodi vedno upoštevajo voljo volilk in volilcev.

"Tudi na prejšnjih referendumih, ko je na primer velika večina volivk in volivcev odločila, da želi preferenčni glas in spremembo volilnega sistema, smo v Svobodi to upoštevali. Na drugi strani pa imamo tiste, ki so danes v koaliciji in ki so se jasno postavili proti volji volivk in volivcev ter zavrnili spremembo ustave, ki so jo ljudje želeli. Za nas je volja ljudi svetinja – to, ali nam je všeč ali ne, ne igra nobene vloge. Verjamemo tako v pravno državo kot v demokracijo," je dejal.