Evropska komisija bi spremenila proces širitve EU, a "soglasja ni"

Evropska komisija pripravlja predloge za reformo širitvenega procesa EU, s katerimi želi ponovno utrditi svojo vlogo v razpravi, ki jo vse bolj oblikujejo države članice, so za Euronews povedali trije uradniki EU.

S tem ko je Črna gora vse bliže pridružitvi Uniji, se je širitev EU povzpela na vrh političnega dnevnega reda.

V zadnjih tednih so države članice svoja stališča predstavile v vrsti dokumentov z različnimi predlogi za reformo pristopnega procesa. Sedaj se pripravljajo na strateško razpravo o reformi pristopnega procesa na naslednjem vrhu voditeljev EU oktobra.

Že pred vrhom pa tudi Komisija pripravlja predloge, s katerimi želi znova prevzeti pobudo – oziroma vsaj preprečiti, da bi popolnoma izgubila nadzor nad razpravo.

"Videli smo prispevke več držav članic na to temo. Komisija prav tako dela na tem vprašanju. Veselimo se prihajajoče strateške razprave o širitvi in reformah na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta," je za Euronews potrdil tiskovni predstavnik Komisije.

Obseg predlogov je sicer še vedno predmet razprav.

Načrte prekrižala ukrajinska kandidatura

Komisija bi morala že z začetkom lanskega leta predstaviti preglede politik pred širitvijo. V grobem gre za predlog, kako bi Evropska unija s 30 ali več članicami delovala na področjih proračuna, odločanja in notranje organizacije.

Vendar so bili ti pregledi tiho umaknjeni, potem ko je ukrajinska kandidatura za članstvo razmere bistveno zapletla. To vprašanje med članicami ostaja izjemno občutljivo, saj vpliva na razdelitev moči in finančnih sredstev znotraj Unije.

Preglede politik pred širitvijo si Komisija po navedbah njenega predstavnika prizadeva končati čim prej.

Medtem ko razprava o reformi širitvenega procesa EU pridobiva zagon, ostaja nejasno, koliko politične podpore zanjo obstaja, saj bi neizogibno zahtevala spremembe evropskih pogodb.

Čas je še posebej občutljiv zaradi pomembnih predsedniških volitev v Franciji prihodnje leto. Jordan Bardella iz Nacionalnega zbora (RN), eden glavnih favoritov za zmago, je v več nedavnih televizijskih intervjujih odločno nasprotoval pristopu Ukrajine k EU.

Čeprav bi se lahko temeljitejša reforma pristopnega procesa prej ali slej zgodila – predvsem zato, da bi države, kot je Ukrajina, ostale motivirane za izvajanje notranjih reform, hkrati pa bi že pred članstvom občutile nekatere njegove koristi – pa že poteka razprava o strožjih zaščitnih mehanizmih za nove članice.

Želja po krepitvi zaščitnih mehanizmov, a ne na račun Črne gore

Predlogi Komisije naj bi vsaj pospešili razpravo o zaščitnih mehanizmih, namenjenih preprečevanju demokratičnega nazadovanja novih držav članic po zaključku pristopnega procesa.

"Razmišljamo o tem, kako bi lahko oblikovali zaščitne mehanizme v prihodnjih pristopnih pogodbah. Cilj je preprost: zagotoviti, da bodo zaveze, sprejete med pogajanji – zlasti tiste, povezane s temeljnimi področji –, spoštovane tudi po pristopu," je dodal tiskovni predstavnik Komisije.

Namen je preprečiti, da bi breme te razprave padlo na Črno goro, ki velja za vodilno kandidatko za 28. članico EU. Ker se je priprava pristopne pogodbe za Črno goro začela pred nekaj tedni, obstaja nevarnost, da bo država postala poskusni primer za prihodnje širitve.

"Če bi to storili pri Črni gori, bi lahko bilo videti, kot da jo kaznujemo zato, ker je bila uspešna," je za Euronews povedal uradnik EU, ki je neposredno seznanjen z razpravami. "Celotno breme ne more pasti na Črno goro; postopek mora biti pravičen," je pojasnil.

Kako bodo druge države članice sprejele pobudo Komisije, ostaja odprto vprašanje. Nekatere prestolnice bi lahko pozdravile dejstvo, da Komisija prevzema pobudo, druge pa bi to lahko razumele kot poskus ponovne pridobitve nadzora nad razpravo.

"V obtoku je veliko zamisli, vendar so to za zdaj le zamisli. Nekatere so celo nejasne. Soglasja ni," je dejal drugi uradnik EU, ki je neposredno seznanjen z razpravami.

Zaščitni mehanizmi sicer niso novost v procesu širitve EU. Čeprav se je politični zagon za reformo okrepil po tem, ko je bil Orban aprila odstavljen z oblasti, je Komisija že v letnem pregledu širitvenega procesa za leto 2025 nakazala, da namerava uvesti strožje varovalke.

Pet ustanovnih članic s še ostrejšimi predlogi

Pet od šestih ustanovnih članic EU je predlagalo okrepitev obstoječih zaščitnih mehanizmov za preprečevanje demokratičnega nazadovanja in kršitev načel pravne države – na podlagi izkušenj z Madžarsko pod vodstvom Viktorja Orbana.

Nemčija in Francija sta denimo predstavili zamisli o postopnem vključevanju držav kandidatk, ki bi jim omogočilo, da bi določene koristi članstva v EU občutile že pred polnopravnim vstopom v Unijo. Nemški kancler Friedrich Merz je že pred tem predlagal uvedbo statusa "pridruženega članstva", ki bi Ukrajini omogočil varnostna jamstva.

Obenem so pozvale k ambicioznejšim ukrepom, kot so trenutni: predlagale so hitre sankcije za morebitne kršitve prava, vključno z začasno ustavitvijo evropskega financiranja in celo odvzemom glasovalnih pravic pri institucionalnem odločanju.

Takšni predlogi naletijo na precejšen odpor, saj nekatere članice menijo, da bi lahko kršili temeljno načelo enakopravnosti med državami članicami in da bi bilo takšno pogojevanje mogoče razumeti kot ponovno odpiranje pristopne pogodbe.

Po drugi strani pa med evropskimi vladami manj sporov povzročajo drugi ukrepi, tesno povezani z zaščitnimi mehanizmi, kot je morebitno podaljšanje prehodnih obdobij, torej omejenih odstopanj od polne uporabe zakonodaje EU.

Ena najpomembnejših prehodnih ureditev, ki bi jo lahko podaljšali, se na primer nanaša na možnost, da druge države članice začasno omejijo dostop delavcev iz novih članic do svojih trgov dela.

Hkrati noben začasen pridržek, vključen v pristopno pogodbo, ne bi smel temeljiti na subjektivni presoji. Zato bi bilo treba jasno opredeliti, kaj pomeni demokratično nazadovanje, ter vzpostaviti objektiven mehanizem za njegovo ocenjevanje, da postopek ne bi postal politično motiviran.

Druga zamisel, o kateri razpravljajo, je obvezno članstvo novih držav članic v Evropskem javnem tožilstvu (EPPO). Trenutno je vanj vključenih 24 od 27 držav članic EU, zanimanje za pridružitev pa sta že izrazili tudi Irska in Madžarska.