Oglaševanje

Meddržavno sodišče bo po več kot desetletju razsojalo o genocidu

author
J. M.
19. nov 2026. 09:58
Rohingi med bežanjem v Bangladeš
Rohingi med bežanjem v Bangladeš | Foto: PROFIMEDIA

Predvidoma ob 10. uri bo haaško Meddržavno sodišče razsodilo, ali je Mjanmar storil genocid nad Rohingi. Primer je pred sodiščem sprožila Gambija, današnja razsodba pa bo prva odločitev sodišča glede genocida po več kot desetih letih.

Oglaševanje

Kot poroča Al Džazira, Gambija obtožuje Mjanmar, da je med vojaškim zatiranjem leta 2017, ki je več sto tisoč ljudi pognalo v beg, poskušal uničiti Rohinge, mjanmarsko muslimansko etnično manjši. Mjanmar na drugi strani trdi, da se je vojska odzvala na napade rohinške oborožene skupine Arakan Rohingya Salvation Army (ARSA).

Gambija je tožbo proti Mjanmaru na Meddržavno sodišče vložila novembra 2019. Od takrat je sodišče Mjanmaru naložilo, da mora sprejeti nujne ukrepe za preprečitev genocidnih dejanj.

Oktobra 2016 je mjanmarska vojska v pokrajini Rakhine na jugozahodu države začela operacije čiščenja, piše Al Džazira. Avgusta 2017 je po napadih oborožene rohinške skupine na policijske postaje sledila še precej bolj obsežna akcija. Po ocenah Združenih narodov je vojska ubila okoli 10.000 Rohingov, 740.000 pa jih je pobegnilo v Bangladeš. Preiskovalci ZN so ob tem ugotovili, da so mjanmarski vojaki porušili na stotine vasi, izvajali množične poboje in redno posiljevali ženske in otroke. Spolno nasilje naj bi kazalo na genocidne namere, na kar bo sodišče zelo pozorno.

Kot poroča Al Džazira, je mjanmarska vojska le v dveh primerih obsodila svoje pripadnike zaradi nasilja nad Rohingi. V enem primeru pa so vojaki na prostost odkorakali že po enem letu zaporne kazni.

Mjanmarski vojaki med posredovanjem proti Rohingom
Mjanmarski vojaki med posredovanjem proti Rohingom | Foto: PROFIMEDIA

Spopadi med mjanmarsko vojsko in rohinško oboroženo skupino so se obnovili leta 2023. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je opozoril, da sta obe strani v novih spopadih zagrešili razširjene in sistematične zlorabe proti Rohingom. Te so od začetka leta 2024 v beg pognale več kot 155.000 Rohingov. Tudi ti so se zatekli v Bangladeš, kjer po navedbah ZN živi približno 1,2 milijona rohinških beguncev. Skoraj vsi živijo v taboriščih bangladeškega obmejnega mesta Cox’s Bazar, kjer vladajo težke razmere.

Mjanmar je sicer leta 1982 Rohinge izključil s seznama 135 priznanih etničnih skupin. Označil jih je za priseljence, zaradi česar je bilo skoraj vsem Rohingom zavrnjeno državljanstvo.

Begunsko taborišče v mestu Cox’s Bazar
Begunsko taborišče v mestu Cox’s Bazar | Foto: PROFIMEDIA

Sodišče zadnjič odločalo v primeru Hrvaške in Srbije

Meddržavno sodišče je o genocidu zadnjič razsojalo leta 2015 med Hrvaško in Srbijo. Kot piše BBC, je Hrvaška trdila, da je Srbija leta 1991 v Vukovarju in drugod zagrešila genocid. Srbija je kasneje vložila nasprotno tožbo zaradi izgona več kot 200.000 Srbov iz Hrvaške leta 1995. Meddržavno sodišče je obe tožbi zavrnilo.

Na mizi Meddržavnega sodišča sta sicer še dva odprta primera zaradi obtožb genocida. V prvem Ukrajina genocida obtožuje Rusijo, v drugem pa gre za tožbo Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocida nad Palestinci v Gazi.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih