Mesto, kjer ljudje že stoletja živijo med grobnicami

Mesto mrtvih sestavljajo obsežna pokopališča in nekropole, ki so nastajali več kot tisoč let. V njih so grobovi običajnih prebivalcev, pa tudi monumentalni mavzoleji vladarjev, članov njihovih družin, verskih učenjakov in drugih pomembnih osebnosti, piše Punkufer.

Ne glede na svoje ime Mesto mrtvih nikoli ni bilo namenjeno le pokojnim. Skozi njegovo dolgo zgodovino so med grobnicami in ob njih živeli čuvaji grobov, verski učenjaki, delavci in njihove družine. V arabščini se za zgodovinska kairska pokopališča tradicionalno uporablja ime al-Qarafa.

Korenine kairskih nekropol segajo v sedmo stoletje, ko so Arabci osvojili Egipt in ustanovili Fustat, prvo islamsko prestolnico države in eno od mest, iz katerega se je razvil tudi današnji Kairo. Ob mestu so začela nastajati muslimanska pokopališča, ki so se skozi stoletja postopoma širila.

Zgodovinski viri kažejo, da so ljudje v Mestu mrtvih prebivali že v srednjem veku. Po enem od zgodovinskih pričevanj pa je v začetku 16. stoletja v mestu živelo okoli 2.000 družin.

Ob mavzolejih so gradili mošeje, medrase, šole in druge prostore, zaradi česar so posamezni deli nekropole postopoma dobivali značilnosti pravih mestnih četrti.

Eden najbolj znanih spomenikov je pogrebni kompleks sultana Kajtbeja iz 15. stoletja, ki obsega mavzolej, versko šolo in druge stavbe. Posebej izstopata bogato okrašena kamnita kupola in minaret.

V bližini je tudi nekdanja sultanova sprejemna dvorana, ki se danes uporablja za razstave, delavnice, koncerte in druge kulturne prireditve.

Za bivanje uporabljali kar grobnice

Število prebivalcev kairskih nekropol je začelo naraščati v 19. in zlasti 20. stoletju. Zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj so nekatere revnejše družine za bivanje začele uporabljati tudi grobnice in mavzoleje. Vendar večina prebivalcev Mesta mrtvih ne živi v grobnicah. Na območju nekropol so sčasoma zrasle hiše, majhne trgovine in obrtne delavnice.

Natančno število današnjih prebivalcev je težko določiti. Pogosto se omenja ocena okoli 500.000 ljudi.

Mesto mrtvih danes vse bolj spreminjata modernizacija in širjenje Kaira. Zaradi gradnje novih prometnic so v zadnjih letih odstranili številne grobnice in druge pogrebne objekte, kar je sprožilo zaskrbljenost strokovnjakov za kulturno dediščino.