Je Ursula von der Leyen izpolnila lanskoletne obljube?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes ob 9. uri imela težko pričakovan govor o stanju v Uniji (State of the Union). V njem bo evropskim poslancem in poslankam v Strasbourgu predstavila svojo vizijo in prioritete.

Govor o stanju Unije je znan po svoji obsežnosti – številne obljube ostanejo neizpolnjene, nekatere pa tiho opustijo. Euronews je preveril, kaj iz lanskega govora je von der Leyen uresničila in kaj ne.

Denar za Ukrajino

Von der Leyen je v lanskem nagovoru predstavila eno svojih najbolj drznih idej, odkar je postala predsednica Komisije: tako imenovano posojilo za odškodnine, s katerim bi zamrznjena sredstva ruske centralne banke preusmerili v finančno rešilno vrv za Ukrajino.

Ta načrt je hitro naletel na ostri odpor Belgije, kjer je v sistemu Euroclear večina ruskih sredstev. Belgijski premier Bart de Wever je vodil kampanjo, s katero je želel proti načrtu obrniti tudi druge evropske voditelje. Na dramatičnem vrhu decembra je predlog propadel, evropski voditelji pa so sklenili, da bodo Ukrajini v dveh letih namenili posojilo v višini 90 milijard, podprto s proračunom EU.

Ruska sredstva so zdaj spet na mizi, saj je Kijev opozoril na ogromno vrzel v svojih financah, ob tem pa so se pojavila vprašanja, kako dolgo bo 90 milijard zadostovalo.

Von der Leyen je lani napovedala še, da bo Komisija predlagala nov program, ki bo podpiral naložbe v ukrajinske vojaške zmogljivosti, kot so droni. Pri tem je uspela – julija je podpisala sporazum med EU in Ukrajino o dronih, ki je prvi te vrste.

"Dronski zid", ki se ni materializiral

Lanski govor je potekal ravno med serijo vdorov dronov na evropsko ozemlje Nata. Von der Leyen je ob sklicevanju na "prošnjo baltskih prijateljev" šokirala Strasbourg s predlogom, da se ob vzhodnem krilu zgradi "dronski zid".

Seveda fizični zidovi proti dronom ne obstajajo, v prenesenem pomenu pa jih je mogoče razumeti kot širok, celosten pristop k obrambi evropskega zračnega prostora pred zunanjimi grožnjami.

Od lanskega septembra sta se pogostost in število dronov, ki vdirajo na ozemlje Nata, vztrajno povečevala. Tu je bil tudi poskus napada na letališče v Leipzigu, ki ga je Berlin kasneje pripisal Moskvi.

Velika obljuba von der Leyen o zidu se ni uresničila, to iniciativo pa so diskretno preimenovali v Evropsko pobudo za obrambo pred droni.

Bližnji vzhod: velike obljube, malo akcije

Eden najbolj presenetljivih trenutkov lanskega govora je bil, ko je von der Leyen dejala, da bo Komisija ustavila dvostransko podporo Izraelu in predlagala začasno prekinitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Naznanila je tudi sankcije proti ekstremističnim ministrom in nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu. Ob tem je dejala, da je "to, kar se dogaja v Gazi, nesprejemljivo".

Ni trajalo dolgo, da se je okoli začasne prekinitve pridružitvenega sporazuma zapletlo – Španija, Irska in Belgija so na eni strani močno pritiskale za sprejetje ukrepov, Nemčija, Avstrija in Češka pa so temu na primer nasprotovale in pozivale k nadaljnjemu dialogu. Predlog je še vedno na mizi, piše Euronews.

Sankcije proti nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu so bile sprejete maja, potem ko je na Madžarskem prišlo do zamenjave vlade in je ta umaknila veto. Sankcije proti ekstremističnim izraelskim ministrom še naprej ostajajo blokirane.

Trgovina v Trumpovi senci

Negativne reakcije na trgovinski sporazum med EU in ZDA, ki sta ga podpisala von der Leyen in Donald Trump, so bile še vedno v ospredju, ko je predsednica Komisije lani stopila na oder v Strasbourgu. Spomnimo, sporazum je Uniji naložil 15-odstotno carino, hkrati pa odpravil carine na ameriško blago. Von der Leyen je dejala, da sporazum zagotavlja "ključno stabilnost v odnosih z ZDA v času resne globalne negotovosti".

Nato je von der Leyen nadaljevala s svojim programom diverzifikacije. V mesecih po svojem govoru je podpisala pomembne trgovinske sporazume z Indijo, Indonezijo, Mehiko in Avstralijo, spominja Euronews. Prvi je bil zaradi obsežnega gospodarskega obsega označen za "mater vseh dogovorov".

Von der Leyen je uresničila tudi svojo obljubo o boju proti presežni zmogljivosti v jeklarstvu: v začetku julija so začele veljati visoke carine in kvote, da bi zaščitili trg EU pred nepošteno konkurenco.

Vodja Komisije pa ni dosegla skoraj nobenega napredka pri svoji odmevni pobudi za "oblikovanje koalicije podobno mislečih držav za reformo svetovnega trgovinskega sistema", piše Euronews.

Migracije: potrebna bo soglasnost držav članic

Med obiskom v Strasbourgu je von der Leyen pozvala zakonodajalce, naj se čim prej dogovorijo o skupnem sistemu za izgon nezakonitih migrantov. Evropski parlament in države članice so to upoštevali in sklenili sporazum o uredbi, ki uzakonja sporne centre za vračanje.

Danska, Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Grčija so prevzele vodilno vlogo pri iskanju zunanjih izvajalcev in nameravajo začeti pošiljati zavrnjene prosilce v tujino leta 2027, navaja Euronews.

Von der Leyen je obljubila tudi nov sistem sankcij, posebej usmerjen proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi. Julija je bil predstavljen konkreten predlog, ki med drugim uvaja zamrznitev premoženja in prepoved potovanja za posrednike in mreže, vpletene v tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi. Države članice trenutno preučujejo besedilo, za njegovo sprejetje pa bo nujna soglasnost, saj spada v okvir zunanje in varnostne politike Unije.

Energija in podnebje: ambiciozni cilji sredi lobiranja

Ko je von der Leyen Evropejce pozvala, naj si prizadevajo za energetsko neodvisnost, še ni slutila, kako pomembno bo to že čez nekaj mesecev. Vojna ZDA in Izraela proti Iranu je povzročila zaprtje Hormuške ožine, sprožila skrb vzbujajoče zvišanje cen energije in ponovno obudila spomine na energetsko krizo iz leta 2022.

Vojna je tudi razkrila zastarelo in razdrobljeno stanje evropskega omrežja. "Grids Package", sklop zakonov za pospešitev izdajanja dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije in prenovo elektroenergetske infrastrukture, je še vedno predmet političnih pogajanj, navaja Euronews.

Kar se tiče podnebnih ukrepov, je predsednica Komisije obljubila, da bo EU vztrajala na poti k ničim emisijam. Kasneje so predstavili cilj za leto 2040, da se neto emisije zmanjšajo za 90 odstotkov, pri čemer naj bi bila večja prožnost zagotovljena za domače onesnaževalce.

Von der Leyen se je dotaknila tudi avtomobilov in obljubila, da bo revidirala prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 ter pripravila pobudo za "majhne, cenovno dostopne avtomobile". Slednjo so predložili januarja po intenzivnem obiranju avtomobilske industrije, medtem ko je prva obljuba še v začetni fazi.

Tudi naravne nesreče so v lanskem govoru dobile svoje minute. Von der Leyen je dejala, da mora Unija radikalno okrepiti odpornost na podnebne spremembe in napovedala ustanovitev evropskega središča za gašenje požarov na Cipru, ki so ga odprli aprila letos.

Unija je na področju prilagajanja na podnebne spremembe sicer naredila korake naprej, vendar to ostaja eno njenih najšibkejših področij, kar so jasno pokazali prizori tega vročega poletja.