Teden, ko bi morali pozabiti na avto. Se tega držite? (VIDEO)

Od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti (ETM), evropska pobuda za spodbujanje trajnostne mobilnosti in sprememb potovalnih navad. Kampanja ohranja osrednjo temo "Mobilnost za vse!" in v letu 2026 v ospredje postavlja mobilnost za vse generacije, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V Sloveniji pri vsakodnevnih poteh še vedno izrazito prevladuje osebni avtomobil, s katerim opravimo več kot dve tretjini vseh poti, kažejo podatki statističnega urada. Velika odvisnost od avtomobila vpliva na okolje in kakovost bivanja, aktivna mobilnost (predvsem hoja in kolesarjenje) pa omogoča, da telesno dejavnost vključujemo v vsakodnevne poti ter hkrati prispevamo k bolj zdravemu in okolju prijaznemu načinu premikanja, pravijo na NIJZ.

Mimoidoče v Ljubljani smo vprašali, kako se odpravljajo v službo, na fakulteto ali po opravkih in preverili, ali so v času tedna mobilnosti bolj pozorni na čim bolj trajnostne oblike prevoza in mobilnosti.

Mimoidoče smo vprašali tudi, če podpirajo teden mobilnosti in torej pobudo, da bi več ljudi uporabljalo bolj trajnostne načine prevoza, od hoje in kolesarjenja do uporabe javnega prevoza.

Za delovno aktivno prebivalstvo med 7. in 22. septembrom sicer poteka nacionalna pobuda Polni zagona – kolesarimo v službo. Pobudi se je pridružil tudi NIJZ. "V poletnih mesecih smo v pripravah in ob začetku sodelovanja v akciji skupaj prekolesarili že več kot 1000 kilometrov ter pri tem porabili približno 30.000 kilokalorij," pravijo.

Poudarili so, da je tudi vsakodnevna pot na delo priložnost za več gibanja. Hoja, kolesarjenje ali kombiniranje javnega prevoza z aktivnimi deli poti lahko prispevajo k bolj aktivnemu vsakdanu. "Delodajalci lahko z ustvarjanjem ustreznih pogojev takšne izbire dodatno podprejo," so prepričani na NIJZ, ki skupaj z UKC Ljubljana izvaja tudi projekta Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD).

"Ne gre le za način premikanja, ampak vključevanje telesne dejavnosti v vsakdan"

Način opravljanja vsakodnevnih poti lahko pomembno vpliva na zdravje. Kot poudarja Monika Brovč, zdravnica specialistka javnega zdravja iz Centra za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ, hoja, kolesarjenje, rolanje, uporaba skirojev in druge oblike aktivne mobilnosti niso le način premikanja od ene točke do druge, temveč tudi preprost način, kako več telesne dejavnosti vključiti v vsakdan. "Čas, ki ga namenimo poti v šolo, na delo ali po opravkih, lahko tako vsaj deloma izkoristimo za gibanje," je poudarila.

"Trajnostna mobilnost je lahko uspešna le, če je varna"

Trajnostne oblike prevoza in mobilnosti, ki ne le krepijo zdravje in kondicijo, temveč tudi zmanjšujejo prometne zastoje ter prispevajo k čistejšemu okolju, spodbuja tudi Agencija za varnost prometa (AVP). Ob tem na agenciji opozarjajo, da lahko te oblike mobilnosti uspešno sobivajo v prometu le, če so tudi varne. K večji varnosti pa lahko vsak prispeva z odgovornim ravnanjem v cestnem prometu.

Med ranljive udeležence v prometu sodijo pešci, kolesarji, uporabniki e-skirojev in električnih koles ter vozniki mopedov in motornih koles. Ker pri trku nimajo zaščite, so namreč posledice nesreč zanje pogosto hujše.

Po začasnih in neuradnih podatkih policije so letos do konca avgusta na slovenskih cestah umrli štirje pešci (lani pet), šest kolesarjev (lani sedem), dva voznika e-skirojev (lani nobeden), devet motoristov (lani 24), dva mopedista (lani tri) in dva voznika mopeda do 25 kilometrov na uro (lani nobeden).

Na AVP ob tem še posebej opozarjajo na varnost otrok in starejših v prometu. Letos so v prometnih nesrečah umrli že trije otroci, 24 jih je bilo huje poškodovanih. Kot so navedli, si zato skupaj z občinami in šolami prizadevajo, da bi imela vsaka osnovna šola izdelan načrt šolskih poti.

AVP ob tem opozarja na pomen varne in dostopne infrastrukture in javnega potniškega prometa, ki je pomemben del trajnostne mobilnosti, še posebej za otroke, starejše in druge ranljive skupine. Kot ključno za varnost ranljivih udeležencev pa so izpostavili tudi zniževanje hitrosti, pri čemer je pomembno, da ne gre le za prometne znake, temveč za infrastrukturo, ki voznika sama spodbuja k varnejši vožnji.