Znanstveniki so v najnovejši študiji analizirali koncentracijo mikroplastike v placentah. Rezultati so v njih vzbudili skrb – delce mikroplastike so namreč našli prav vseh analiziranih vzorcih različnih posteljic.
Številne študije v zadnjih letih so pokazale, da je mikroplastika neizogiben del našega vsakdana. Najdemo jo praktično v vsem, kar uživamo, od ustekleničene vode do mesa ter mlečnih in rastlinskih izdelkov, v naše telo pa lahko pride tudi z vdihavanjem zraka.
Nedavne študije so pokazale, kako se mikroplastika posledično kopiči v človeškem telesu. Delce mikroplastike so našli v človeškem srcu, pljučih, možganskem tkivu, blatu, pa tudi mleku doječe matere.
Raziskovalci z Univerze Nova Mehika pa so z novim analitičnim orodjem izmerili količino plastike v človeški posteljici, poročajo tuji mediji. V študiji so analizirali 62 vzorcev različnih posteljic oziroma placent in prav v vsaki so našli delce mikroplastike. Najpogosteje so tam odkrili polieten, ki tudi sicer spada med najpogostejšo vrsto plastike, najdemo jo na primer v plastičnih vrečkah in plastenkah.
Dokazana prisotnost mikroplastike v placenti je skrb vzbujajoča predvsem zato, ker gre za tkivo, ki raste šele osem mesecev. Za razliko od placente se v drugih delih telesa, kjer so zaznali delce mikroplastike, ta namreč kopiči tudi več let.
Koncentracije mikroplastike v placenti so se gibale od 6,5 do 790 mikrogramov na gram tkiva. Čeprav se številka morda zdi majhna, ob naraščajoči proizvodnji plastike ta še zdaleč ni zanemarljiva, pač pa zaskrbljujoča, pravi Matthew Campen, vodja raziskave.
“Če opažamo vplive na placento, bi to lahko pomenilo, da (mikroplastika) vpliva na življenje vseh sesalcev na tem planetu. To ni dobro,” njegove besede navajajo v ScienceDaily.
Raziskava je v svetu znanosti pomembna tudi zaradi metodologije, s katero so natančno izmerili koncentracijo mikroplastike. Običajno namreč raziskovalci preprosto štejejo število delcev pod mikroskopom, kar je vse prej kot enostavna naloga, mnogi pa uidejo človeškemu očesu. Z novo analitično metodo “lahko naredimo naslednji korak, da ustrezno opredelimo količino mikroplastike in rečemo: toliko mikrogramov ali miligramov, odvisno od plastike,” pojasni Campen.
Vpliv mikroplastike na človeško zdravje za zdaj še ni znan, so pa nekatere laboratorijske raziskave dokazale, da mikroplastika poškoduje človeške celice. Delci mikroplastike bi se lahko ujeli v človeško tkivo in povzročili vnetje – podobno kot se to zgodi pri prehajanju delcev onesnaženega zraka v naše telo – ali pa bi negativne učinke povzročile kemikalije v plastiki.
Vse večja koncentracija mikroplastike v naših telesih oziroma človeškem tkivu bi lahko pojasnila presenetljiv porast nekaterih zdravstvenih težav, na primer vnetnih črevesnih bolezni, raka debelega črevesja tudi med mlajšo populacijo in zmanjšanje števila spermijev. Naraščajoča proizvodnja plastike pa problem plastike in morebitnih posledic na okolje in ljudi le še poglablja, je kritičen Campen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!