Mjanmarska vladajoča hunta je podaljšala izredne razmere še za nadaljnjih šest mesecev. Vodja hunte Min Aung Hlaing je po današnjem poročanju državnega časopisa Global New Light of Myanmar potrebo po podaljšanju izrednih razmer do februarja 2023 utemeljil s potrebo po obnovitvi mira in reda v državi.
Predlog podaljšanja je bil na sestanku sveta za nacionalno varnost enoglasno sprejet. Svet naj bi na istem sestanku obljubil izvedbo volitev, pri čemer niso navedli datuma. Mjanmar je v zadnjem času vse bolj mednarodno izoliran. Vojaška hunta, ki vlada državi od februarja 2021, se je minuli teden znašla pod plazom kritik, potem ko je usmrtila štiri aktiviste za demokracijo, ki so jim pripisali sodelovanje v “terorističnih dejanjih”.
To so bile prve usmrtitve v tej državi po več kot treh desetletjih. Naletele so na široko neodobravanje mednarodne skupnosti, izjavo, ki obsoja dejanja hunte in poziva k takojšnji izpustitvi zaprte predsednice Mjanamara Aung San Su Či, pa so nekoliko presenetljivo enotno podprle vse članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Stanje v Mjanmaru bo predvidoma tudi ena od tem pogovorov na zasedanju zunanjih ministrov Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean), ki bo od srede potekalo v Kambodži. Predstavniki Mjanmara v Phnom Penh niso bili povabljeni.
Zunanji ministri bodo v kamboški prestolnici izrazili obžalovanje nad pomanjkanjem napredka pri implementaciji lanskoletnega načrta, s katerim so članice Aseana pozvale sprte strani v Mjanmaru k prekinitvi nasilja in dialogu. Sodeč po osnutku dokumenta, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP, bodo ministri izrazili globoko zaskrbljenost glede dogajanja v Mjanmaru in pozvali h konkretnim dejanjem za polno implementacijo omenjenega pettočkovnega načrta.
Predsednica Aung San Su Či, ki je bila pridržana na dan državnega udara, je bila junija letos premeščena iz hišnega pripora v zapor v prestolnici Naypidaw, kjer čaka na sojenje na podlagi obtožnice o korupciji. Odstavljeni voditeljici grozi več kot 150-letna zaporna kazen. V Mjanmaru se več kot 11.500 ljudi nahaja v priporu zaradi nasprotovanja državnemu udaru. Zaradi nasilja hunte je od februarja lani v državi umrlo že 2114 ljudi.
Vojska je lanskoletni državni udar utemeljila z domnevnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je Su Či očitno zmagala. Doslej še niso predložili nobenih dokazov o goljufijah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!