Na obali kanadskega otoka Nova Fundlandija se je prejšnji mesec iznenada pojavila skrivnostna razbitina ladje. Z morskega dna naj bi jo odtrgalo močno neurje, piše CNN.
Razbitino ladje je 20. januarja zjutraj v plitvinah blizu majhnega kanadskega mesta Cape Ray našel tamkajšnji prebivalec. Ko sta zanjo izvedela Shawn Bath in Trevor Croft iz iz iniciative za čista pristanišča (Clean Harbours Initiative), sta pograbila potapljaško opremo in se odpravila na plažo. Med plavanjem okoli ladje sta jo poskušala zavarovati tako, da sta čez razbitine napeljala 100 metrov dolgo ogrodje iz vrvi.
“To je precej čarobna izkušnja. Verjetno sva bila prva človeka na tej ladji po 200 letih,” je za CNN povedal Croft. Oba potapljača že dve leti sodelujeta pri projektu čiščenja obale po orkanu Fiona, ki je leta 2022 udaril v kanadsko obalo. Šlo je za eno najmočnejših neurji v zgodovini države.
Od kod se je vzela skrivnostna razbitina? Bath je prepričan, da je najprej razbitino iz njenega mesta premaknil prav orkan Fiona. Nato pa jo je počasi odneslo proti jugozahodni obali otoka Nova Fundlandija. Zdaj, ko se približuje nova nevihta, se lokalna skupnost trudi preprečiti, da bi ladjo uničile iste sile, ki so jo pripeljale na njihovo obalo.
Strokovnjaki pravijo, da primer ladje iz mesta Cape Ray kaže na širše procese. Nevihte, ki jih povzročajo podnebne spremembe, namreč odkrivajo podvodno zgodovino sveta, vendar jo hkrati tudi uničujejo.
Ladja bi lahko odgovorila na vprašanje, kako so ljudje prišli na otok
Izvor in starost razbitine še nista znana. Croft domneva, da bi lahko šlo za francosko ali britansko ladjo, staro okoli 200 let. Vendar gre, dokler ladje ne dvignejo iz vode, zgolj za domneve.
Podvodna arheologinja in raziskovalka na univerzi Cranfield v Združenem kraljestvu Lisa Briggs je poudarila pomen razbitine za lokalno skupnost. Ladja bi namreč lahko skrivala odgovor na vprašanje, kako so ljudje prišli na ta kanadski otok. “Verjetno je, da ljudje, ki so potomci tistih, ki so prišli s to ladjo, še danes živijo na otoku,” je povedala za CNN.
Vendar je ta del lokalne zgodovine že ogrožen, ladja slabi zaradi plimovanja. Čeprav je les v dobri kondiciji, ga skupaj držijo bakreni in medeninasti čepi. “Vsakič, ko gre val pod ladjo in jo malo dvigne, se nosilci razrahljajo,” je rekel Bath.
Položaj bo še poslabšala nevihta, ki naj bi obalo dosegla v teh dneh. Pihal naj bi veter s hitrostjo 40 kilometrov na uro, valovi pa naj bi segali tudi do 20 metrov visoko. “Razbitina bi lahko razpadla,” opozarja Croft.
Bath in Croft nimata vladnih sredstev za izkop in ohranitev ladje, zato sta denar poskušala zbrati na platformi GoFundMe. Želita si namreč, da bi razbitino lahko potegnila iz vode, jo ohranila in postavila na ogled kot turistično atrakcijo. “To je tekma s časom,” pravi Croft.
Čeprav se zdi dobro, pogosto ni tako
Pojav razbitin, ki so na morskem dnu počivale več stoletji, na plano pa so jih prinesla neurja, ni redek, pravi Briggs. K temu pripomorejo tudi podnebne spremembe, saj so neurja vse pogostejša in vse bolj intenzivna.
Čeprav se morda zdi, da so takšna odkritja za podvodne arheologe dobra, pa temu pogosto ni tako, je dodala. Nevihte namreč iz razbitin odstranijo zaščitne plasti peska, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo. “Veliko bolje je, če arheologi sami nežno in nadzorovano odstranjujejo pesek,” je dejala raziskovalka.
Podnebne spremembe pa predstavljajo tudi druge nevarnosti za ladijske razbitine. Naraščanje ravni ogljika v zraku spreminja tudi sestavo morske vode in jo dela bolj kislo. To pa pospešuje razpadanje občutljivih organskih materialov, kot so vrvi, jadra in tekstil, ki so se ohranili na razbitinah.
Nočna mora arheologov so tudi ladijski črvi. Običajno so ti črvi živeli le v toplejših vodah, razbitine v hladnih vodah pa so veljale za varne pred njihovim uničenje. Toda, ker se ocean segreva, se mehkužci selijo vse bolj proti severu. 2016 so jih arheologi našli v lesu, najdenem na arktičnem morskem dnu. “Bolj kot podnebne spremembe vplivajo na svet, več škode bomo videli na potopljeni kulturni dediščini,” je poudarila Briggs.
Avtorica: Laura Paddison/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!