Na bojiščih v Ukrajini se borijo tudi hrvaški in srbski borci. Kdo so in zakaj so šli tja? So za to odločitvijo res zgolj moralni razlogi? Niti Srbi niti Hrvati na bojišču niso pomemben dejavnik, opozarjajo strokovnjaki, zato neizkušene mlade moške, ki se sicer želijo boriti, pozivajo, naj se v Ukrajino ne odpravijo.
“Zdaj v Ukrajino ni mogoče priti za nekaj tednov ali mesecev, se boriti in oditi domov. Tudi prostovoljnih odredov ni. Tujci se lahko – tako kot kdorkoli drug – vpišejo v vojaške enote republik Doneck ali Lugansk in služijo redno ali podpišejo pogodbo,” je za Deutsche Welle povedal poročevalec z vzhoda Ukrajine Miodrag Žarković. To se sklada z informacijami drugih virov. Zdi se, da so na ukrajinski fronti ostali le največji pustolovci in tisti, ki so svoja življenja vezali na Ukrajino ali Rusijo.
Čas četniških prostovoljcev je tudi po besedah poročevalca nemškega tednika Zeit Bratislava Živkovića davno mimo.
Plačanci in idealisti: “Smodnik ti zleze pod kožo, adrenalin je odličen”
“Nekoč so bili Srbi pomemben dejavnik na fronti v vzhodni Ukrajini. Številni med njimi so bili ostrostrelci,” je povedal Predrag Petrović iz beograjskega centra za varnostno politiko. “Toda zdaj, ko imamo 200.000 ruskih vojakov, srbski ostrostrelci na bojišču ne morejo bistveno pomagati.”
Veliko je bilo že povedanega o Srbih, ki so se pridružili zloglasni ruski zasebni vojski Wagner. Nekateri izmed njih so bili na srbskih sodiščih že obsojeni zaradi fizičnega nasilja. Po podatki sodišč, ki jih je novembra lani zbral Radio Svobodna Evropa, je bilo med letoma 2015 in 2018 zaradi vojskovanja v tujini obsojenih 32 ljudi. Vsi so krivdo priznali. Sodišče je 28 dosodilo pogojno kazen, štirim pa hišni pripor.
Nekateri se po obsodbi vračajo v Ukrajino. “Smodnik ti zleze pod kožo. Adrenalin je odličen, poln negotovosti, kot seks v divjini,” besede ostrostrelca Stevana Miloševića, ki se je boril v Donbasu, povzema BIRN.
“Ob začetkih spopadov je bilo na bojiščih 100 ali nekaj več Srbov, veliko jih je prihajalo iz Bosne in Hercegovine,” je za Deutsche Welle povedal Kacper Rekawek iz centra za raziskovanje ekstremizmov na univerzi v Oslu. “Del borcev je bil organiziran prek četniških gibanj, drugi so plačanci. Tretji so živeli v Rusiji ali Belorusiji in so večinoma delali na gradbiščih. Nato so pustili orodje in v roke vzeli puške. Četrte je novačila francoska organizacija Unité Continentale, ki je podpirala Vojislava Šešlja in je vedno bila prosrbska,” je rekel.
Preganjajo jih ideje iz devetdesetih
Za starejše med prostovoljci in plačanci je vojna v Ukrajini priložnost, da se ponovno ozrejo na sovražnike iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Preiskovalni mediji poročajo, da se je v preteklih letih na desetine Hrvatov pridružilo polku Azov, ki je sprva deloval kot paravojaška formacija, sedaj pa je del Nacionalne garde, ki ji poveljuje ukrajinsko notranje ministrstvo. “V polku Azov so Hrvati, borijo se v Mariupolu. Vemo, da so veterani Azova 2014 organizirali nabor, tam so bili tudi Hrvati. Morda je pretirano reči, da gre za skupino,” je za Deutsche Welle povedal Rekawek.
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva je v začetku marca trdil, da je zgolj v prvem tednu vojne v Ukrajini prek Poljske prišlo okoli 200 plačancev iz Hrvaške. Pridružili naj bi se eni od nacionalističnih enot na jugovzhodu Ukrajine. Hrvaški veleposlanik se je zaradi tega moral zagovarjati v Moskvi.
“Eden glavnih motivov Hrvatov je boj proti Rusom in tudi proti Srbom,” pravi Petrović. “Na nek način se na bojišču srečujejo isti ljudje kot v devetdesetih, a so tudi mlajši. Vsekakor jih preganjajo in motivirajo ideje vojn iz devetdesetih.”
“Mladim svetujem, naj ne gredo”
Tako srbski kot hrvaški prostovoljci v pogovorih z mediji govorijo o višjih razlogih. Nihče ne priznava, da se bori za denar ali da živi svojo fantazijo. “Vsi bodo rekli, da so v vojni iz humanitarnih razlogov. To je morda tudi res,” je dejal Rekawek. “Vprašanje pa je, kaj jih je pripeljalo do tega sklepa. Za nekatere so to slike, videi ali novice iz konflikta. Nekaterim se zdi odhod na bojišče kot beg pred težavami doma,” je rekel.
Dodaja, da tuji prostovoljci niso pomemben akter. Kljub pozivom predsednika Volodimirja Zelenskega Ukrajina pričakuje največ nekaj sto tujih prostovoljcev. Bojijo se, da bo vojna pritegnila mladeniče, ki o boju nimajo pojma.
Podobno je za Večernji list opozoril upokojeni hrvaški brigadir Bruno Zorica. “Mladim, ki želijo iti, svetujem naj ne gredo,” je dejal. “Tam je krvava vojna. Sicer imajo srce, a so brez vojaških izkušenj. Ukrajinska vojska jih nima časa sprejeti in pripraviti. Tako gredo v neznano in tvegajo svoja življenja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!