Najvišji ameriški obisk na Tajvanu po letu 1997 je pritegnil pozornost vse svetovne javnosti. Zakaj je predsednica ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi sploh obiskala otok in s tem razjezila Kitajsko? Zakaj ravno zdaj, gre res za predvolilno potezo, kaj je sporočilo obiska in kako daleč bo šla Kitajska?
Tajvan je bil vroča točka že dolgo časa, že pred vojno v Ukrajini, in bo vroča točka ostal tudi po Ukrajini, je pojasnil profesor dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Za to so trije razlogi: zgodovinski, ideološki in geopolitični. Ko je leta 1949 tedanja kitajska oblast izgubila državljansko vojno proti kitajski komunistični partiji, je pobegnila na Tajvan in tam vzpostavila svojo lastno oblast. Dolgo časa je tudi predstavljala Kitajsko, je pojasnil. S tem, ko je Tajvan po koncu druge svetovne vojne oblikoval demokratično ureditev, je postal popoln antipod komunistični Kitajski. Na tem močno gradi svojo podobo, je o ideoloških razlogih poudaril Šabič. Ob vsem tem pa ima Tajvan še izjemno občutljivo in strateško pomembno lego, to območje želita nadzorovati tako Kitajska kot ZDA.
V obisku Šabič ne vidi politične računice
V javnosti so se pojavili kritični odzivi, da je bil obisk Nancy Pelosi na Tajvanu neprimeren. A se je ob tem treba zavedati, da sta ameriški kongres in ameriška vlada ločena igralca ter včasih kongres deluje drugače, kot bi si želela ameriška vlada. “To je trn v peti. Kitajska namreč ne razlikuje. Pelosi in Joe Biden sta zanje enako pomembna, ker predstavljata politično moč,” je pojasnil Šabič. Pri obisku Pelosi gre po njegovi oceni bolj za povezavo med ameriškim kongresom in Tajvanom kot za zunanjo politiko ZDA.
V obisku vidi Šabič tudi precej simbolike, povezane predvsem s Pelosi. Kot mlada kongresnica je namreč obiskala Tiananmen (Trg nebeškega miru), kjer je bil leta 1989 pokol protestnikov. “Pelosi ve, da se bo njen mandat z naslednjimi volitvami končal,” je povedal. Javnosti v ZDA Tajvan ne zanima, zato v njeni potezi Šabič ne vidi posebne politične računice. “Take logike funkcionirajo v avtokracijah oziroma tako ali drugače nedemokratičnih državah, kjer voditelji, ko vidijo, da se jim trese stolček, udarijo nacionalistično ali nacionalno noto,” je rekel.
Če bi bila prizanesljiva, bi Kitajska izpadla nekredibilna
Kitajska je ob obisku Pelosi na Tajvanu omejila uvoz iz Tajvana ter začela z obsežnimi zračnimi in pomorskimi vojaškimi vajami. Uporabila bo pravo strelivo, obali Tajvana pa se bodo približali na le 20 kilometrov. “To je pričakovano. Kitajska je bila nervozna tudi za manjše obiske,” je povedal Šabič in dejal, da se želi dokazati. “Kot velesila mora svojo retoriko ustrezno podkrepiti z dejanji. Če bi bila prizanesljiva, bi Kitajska izpadla zelo nekredibilno,” je pojasnil.
Ostaja vprašanje, ali se bo to sprevrglo v vojno. “Precej dejavnikov govori, da bo verjetno prišlo do največje demonstracije sile v zgodovini odnosov med Kitajsko in Tajvanom,” je rekel Šabič in dodal, da je težko oceniti, kdaj. Zdi se, da bolj kot Kitajska pritiska, bolj so Tajvanci odločeni, da se branijo. “Zadeva gre v razsežnosti, ko bi bilo treba premisliti, ali je sobivanje mogoče doseči le s silo ali tudi drugače,” pravi profesor. Poudaril je še, da sta Kitajska in Tajvan močno ekonomsko povezana.
Je vse, kar se dogaja, vredno?
“Svet mora biti zelo previden s klasičnimi oblikami vojskovanja, preveč stvari je povezanih,” je opozoril Šabič. Evropa v primeru vojne za Tajvan ne bi smela ostati tiho in bi spet morala uvesti sankcije. “Težko si predstavljamo, kako zelo bi bila vojna, če bi do nje prišlo, podobna prvi in drugi svetovni vojni. Svet bi se sesul, vrnil bi se za 20 ali 30 let nazaj. Vprašanje je, ali je vse, kar se dogaja, ne gre le za Tajvan, vredno,” je povedal. “Če pride to tega, moramo pričakovati Mad Max (Pobesneli Max) film, puščavska leta.”
Ob tem je izpostavil ruski napad na Ukrajino: “Rusija je imela vse, dinamično gospodarstvo, vzvode vpliva, nemško gospodarstvo je delovalo na ruski plin. Vse to, zakaj? Zaradi Ukrajine?” Ob tem je težko biti optimističen glede Kitajske, je dodal. “Če bi se cel svet, tudi Kitajci sami, kaj naučili iz primera Ukrajine, bi videli, da je Rusija zelo zabredla. Če je zabredla Rusija tam, kjer so vsi pričakovali lahko nalogo, kaj se bo zgodilo, če Kitajska zabrede na Tajvanu. Upam, da je na Kitajskem dovolj razumnih ljudi, ki pozorno spremljajo ukrajinsko izkušnjo in bodo na tem gradili svoje politike,” je rekel Šabič.
Odziv Rusije, da ima Kitajska pravico zaščititi svojo suverenost, ni nepričakovan. A Šabič ob tem poudarja, da Rusija ni velesila.
Ker EU nima skupne zunanje politike, postaja minorna
Evropska unija (EU) tudi pri vprašanju Tajvana nima skupne zunanje politike. “To bo EU teplo tudi v prihodnosti. Ne vem, kdaj bodo politiki ugotovili, da EU kot zunanjepolitičen akter postaja čedalje bolj minorna ravno zaradi nesposobnosti delovati kot ena,” je bil kritičen Šabič. Za pridobitev kredibilnosti bi EU potrebovala skupno zunanjo in varnostno politiko.
Kakšno bi moralo biti stališče EU do Tajvana, je jasno, pravi profesor. “Evropski parlament meni, da je Tajvan demokracija, to pa je treba podpirati. EU je utemeljena na človekovih pravicah in svoboščinah ter demokraciji. Najmanj kar bi lahko EU naredila je, da se izreče za te pravice in proti vojni,” je odgovoril. “EU in svet nimata interesa, da bi podvomila o politiki ene Kitajske. Je pa prav, da zastopaš to, kar imaš zapisano v ustavi. To so človekove pravice, vladavina prava in demokracija. Če si v tem kontekstu tiho, zanikaš te pravice in samega sebe,” je dodal.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
