Matjaž Nahtigal: Putin že dolgo proučuje ranljive točke Evrope

N1 Studio 24. Feb 202212:38 > 25. Feb 2022 15:32

Že od zgodnjega jutra, ko se je začel ruski napad na Ukrajino, je mogoče slišati, da je to najhujše, kar se je svetu zgodilo po 2. svetovni vojni. Gre za popolno negacijo mednarodnega prava, pravi profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal. Napaka je bila, da se je Evropska unija (EU) zanašala zgolj na sankcije, saj se je Rusija namreč nanje dobro prilagodila. Opozoril je tudi na šibko diplomacijo, po odhodu Angele Merkel manjka njena pogajalska spretnost ter iskanje ravnotežja med Rusijo, Ukrajino in EU. Konstruktivno vlogo bi lahko prevzela kitajska diplomacija.

“Gre za popolno negacijo povojne mednarodnopravne ureditve. Ne gre več za spoštovanje multilateralnih institucij, diplomacije. To je vse potisnjeno ob rob. Sedaj govorijo samo še geostrateški interesi,” prvim odzivom pritrjuje profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal.

Mednarodno pravo ne ponuja več veliko rešitev. Rusija bo zagotovo na tapeti. “Zavezujočih resolucij varnostnega sveta ob stalnem vetu Rusije ni mogoče doseči. Rusija bo gledala na to, koliko zaveznikov ji ostaja,” je dejal.

Konstruktivno vlogo bi tukaj lahko še prevzela kitajska diplomacija. “Je članica varnostnega sveta, ki še poziva k iskanju miroljubnih rešitev,” je rekel. Kitajska spoštuje suverenost Ukrajine, stališče je zelo konsistentno.

“Putin že dolgo proučuje ranljive točke Evrope,” pravi Nahtigal. “Pripravljen je iti do konca in zadati čim večjo škodo,” je dodal.

N1 STUDIO DANES S ŠTEVILNIMI GOSTI VES DAN O VOJNI V UKRAJINI


->Petra Sovdat: “V torek lahko pričakujemo podražitev kurilnega olja”
->Vladimir Prebilič: Putin ni držal besede
->Matej Tonin: Gospodarstvo naj se pripravi na kibernetske napade
->Zlatko Šabič: Možno je, da bo Putin Ukrajino potegnil k sebi

->Iz Ukrajine za N1: “Zelo nas je strah”


Da se je EU zanašala zgolj na sankcije, je bila napaka

“Levji delež odgovornosti je na Putinu in njegovem prepričanju, da je Zahod postal šibkejši,” je rekel Nahtigal. Eden od ciljev napada na Ukrajino je prav oddaljitev Rusije od Zahoda.
Napake Zahoda pa Nahtigal vidi v nepripravljenosti na pogajanja, zanašanju zgolj na sankcije in nekonsistentni podpori Ukrajini.

“Napaka Zahoda je, da je zanašal zgolj na sankcije. Nanje se je namreč Rusija dobro prilagodila,” je dejal. Naštel je, da je gospodarsko napredovala, izboljšali so poljedelstvo, tehnološke standarde, modernizirali vojsko in nakopičili krizne rezerve.

Hkrati pa Evropa po njegovih besedah ni bila konsistentna v podpori Ukrajini. Tako so evropske države v Kijevu zapirale veleposlaništva, zapirale zračni prostor z Ukrajino in prepuščale Donbas Rusiji.

Pri Evropski uniji ima občutek, da je se je odmaknila od strateške avtonomije in prepustila iniciativo ZDA. Evropa ima tukaj bistveno več interesov kot ameriški predsednik Joe Biden, pravi Nahtigal. Tudi ameriška administracija na takšno krizo po njegovi oceni ni bila v celoti pripravljena.

“Manjkala je pogajalska spretnost Merkel”

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prek kratkim dejal, da je mir v Evropi zdaj uničen. Formalno drži, da ni bila napadane članica Nata, je rekel profesor Nahtigal. A poudarja, da je bila reakcija tako Nata kot zahodnih voditeljev zapoznela.

Pogajanja so bila po njegovi oceni skromna. Nemški kancler Olaf Scholz ni dorasel svoji predhodnici Angeli Merkel. “Manjka pogajalska spretnost Merkel, ki ji je uspelo vzpostavljati minimalno ravnotežje med Rusijo, Ukrajino in Evropsko unijo,” je rekel. Ocenil je, da je bil obisk Scholza v Moskvi neuspešen. “Dodatno je še pospešil veliko odločenost Putina,” je dejal. Bolje pa Nahtigal ocenjuje delo Emmanuela Macrona, ki je po njegovih besedah od sebe dal maksimalen napor.

Tudi zaradi Zahodnega Balkana je aktivna vloga EU nujna

Ukrajinska kriza lahko pljuskne tudi na Zahodni Balkan, separatistične težnje se zlasti stopnjujejo v Bosni in Hercegovini. “Tudi zaradi tega področja bi bilo dobro, da bi EU zavzela bolj aktivno vlogo. Proaktiven je zgolj Putin, ostali so v defenzivi,” pravi Nahtigal. EU mora po njegovih besedah krepiti državotvornost držav Zahodnega Balkana, negovati dialog in perspektivo prebivalstva.

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate