Ob začetku ukrajinske vojne, smo analizirali dogodke, ki so do nje pripeljali. V oddaji N1 STUDIO smo gostili profesorja mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Zlatka Šabiča.
Trenutna bilanca obsežne ruske invazije na Ukrajino je naslednja – napadi potekajo v večjem delu države, poteka srdita bitka za Černobil, vsi pa pričakujejo nov paket sankcij na izrednem vrhu evropskih voditeljev v Bruslju ter nov nagovor ameriškega predsednika Joeja Bidna. Dan po prelomnem dnevu smo analizirali dogodke, ki so na evropska tla ponovno prinesli vojno. V oddaji N1 STUDIO smo gostili profesorja mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Zlatka Šabiča.
“Vsekakor je to dan, ki ga ne pomnimo vsi, ki nismo doživeli grozot druge svetovne vojne,” je dejal Šabič in dodal, da bo prav ta dan v prihodnosti prinesel še veliko zapletov. “Vsaka stvar na področju politike in ekonomije za sabo potegne zelo veliko. To doživijo tudi institucije na globalni ravni,” je dejal. Pravi, da se je zatresel celoten koncept varnosti, ki ga zastopajo mednarodne organizacije. “Današnji kontekst je zelo zelo nevaren. Še nikoli tako, kakor je danes,” je poudaril Šabič.
Gost v N1 STUDIO je dejal, da ni res, da je bil ta konflikt neizbežen. “Evroatlantski zahod ni razumel, na kakšen način in kako previdno je treba ravnati, da bi Ukrajinci živeli neke svoje sanje – med katerimi je ekonomski razvoj in mir – ter pričakovanj Rusije, ki je nesamozavestna sila,” meni Šabič.
Dejal je, da ima Evropska unija velik problem z uvažanjem konfliktov znotraj svojih meja, zato Ukrajine v doglednem času ne vidi v Evropski uniji. “Za članstvo Ukrajine v sedanji situaciji ni zainteresirana niti Evropska unija sama,” meni Šabič.
N1 STUDIO DANES S ŠTEVILNIMI GOSTI VES DAN O VOJNI V UKRAJINI
->Petra Sovdat: “V torek lahko pričakujemo podražitev kurilnega olja”->Iz Ukrajine za N1: “Zelo nas je strah”->Matjaž Nahtigal: “Putin že dolgo proučuje ranljive točke Evrope”->Matej Tonin: Gospodarstvo naj se pripravi na kibernetske napade->Zlatko Šabič: Možno je, da bo Putin Ukrajino potegnil k sebi
Na vprašanje, kaj ruski predsednik Vladimir Putin zares želi, je Šabič odgovoril: “Obstajajo ocene, ki so zanimive v kontekstu, da naj bi Putin že zelo veliko dosegel s sporazumom Minsk 2, ki daje veliko samostojnosti tema republikama, ki se zdaj smatrata za samostojni državi.” Po njegovih besedah je absolutno možen scenarij, da bo Putin Ukrajino potegnil k sebi. “Kaže, da gre za to, in postavlja se vprašanje, kako naprej. Lažje je zavojevati, kot pa stanje vzdrževati. Če bo Putin tako ambiciozen, se bo ta konflikt zelo dolgo vlekel,” je pojasnil Šabič.
Kot dodatno pomembno dimenzijo je navedel ekonomske dimenzije konflikta, ki bodo delovale tudi v smeri iz Rusije proti Zahodu. “Zelo malo se govori o tem, kaj še lahko Rusija kot kontra udar na področju ekonomije naredi ostalim državam. Če govorimo o gospodarstvu, je to vojna, ki je ne more dobiti nobena od držav, ki so vpletene v ta konflikt,” je poudaril. “Rusija ne premore samo plina. Tudi Rusija ima rude, je vključena v vse globalne dobavne verige. Je del globalne skupnosti, ki je kot veriga. Izločiš en člen in ga moraš tudi nadomestiti,” je dejal Šabič in opozoril, da se je tega treba zavedati.
“Rusija ogroža celotno evropsko institucionalno arhitekturo”
Kako pa ocenjuje reakcije evropskih institucij? “Rusija zelo ogroža celotno evropsko institucionalno arhitekturo,” meni Šabič. V sklop evropskih institucij spadajo tudi OVSE in Svet Evrope, ki kot smiselna celota zagotavljajo mir in varnost, zaupanje in gospodarsko sodelovanje, je dejal. “Vse to je zdaj porušeno,” meni Šabič, ki dodaja, da je OVSE že nekaj časa de facto mrtva, čeprav je nekaj časa imela največji potencial kot pogajalski okvir. Posredovala je tudi v primeru Krima. “Kar se zdaj lahko zgodi, je, da s tem, kar je Rusija naredila, pride do popolnega preobrata, kjer se Rusijo lahko izključi iz delov institucionalne arhitekture, katere članica je. Prekine se živa tvarina, kjer je Rusija bila del neke strukture in je sodelovala pri zagotavljanju varnosti,” je dejal Šabič. “Podreš arhitekturo in te institucije postanejo zelo omejene pri svojem delovanju.”
“S tem, kar Putin dela, postavlja svojo državo nazaj v 19. stoletje,” meni Šabič. “Mentalno je premaknil mednarodno politiko v 19. stoletje.” Šabič je dodal, da zmagovalca v tem konfliktu ne vidi. “Je pa Ukrajina ostala sama. Nato ne bo posredoval, OZN ne more posredovati. Edina opcija je direktna konfrontacija z Rusijo, ki pa se v tem primeru ne bo zgodila, ker je Rusija postala pomembna sila,” pravi Šabič.
Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede meni, da je ta konflikt za mednarodno pravo, ki sicer temelji na konsenzu, poseben izziv. “Gre za prerazporeditev sil,” je dejal. Meni, da ne gre za to, da Rusija ni interesirana za uveljavljanje mednarodnega prava, ampak je tokrat drugačen kontekst. “Ne smemo pozabiti, da imajo Združene države Amerike in Kitajska tudi svoje interese, kjer prav tako ni prehudega zatekanja k mednarodnemu pravu,” je dejal Šabič. “Jezik gospodarstva je pomemben. Če bo tudi tukaj prišlo do šumov, bomo tudi na tem področju nastradali vsi.” Šabič meni, da je rešitev “absolutno globalno zagovorništvo, pri čemer morajo vanj biti vključene vse sile, ki to lahko storijo,” med njimi velike sile, ki sedaj niso neposredno vpletene. “Ne moreš biti le opazovalec, ker boš prej ali slej ti žrtev,” je opisal. Meni, da se mora preostanek mednarodne skupnosti upreti velesilam in zahtevati konec.
Spremljamo Ukrajino in pozabljamo na Zahodni Balkan
Šabič meni, da je pri svetovnih vojnah po navadi tako, da imaš dve koaliciji s svojimi mednarodnimi interesi. “Zdaj imamo situacijo, v kateri je Rusija sama, in ima lokalen cilj,” je dejal. Po njegovem mnenju bi opazovali svetovno vojno, če bi vstopile ZDA v branjenje Ukrajine, kar pa se ne bo zgodilo. Zato je po njegovem mnenju bistveno vprašanje, kaj narediti, da se zadeva ne razplamti. “Če bo Rusija zasedla Ukrajino, se tam zgodba ne bo končala,” meni Šabič, ki vidi, da bi ta konflikt lahko trajal še leta, če ne desetletja. “Naša naloga je, da nismo del te širše zgodbe. To mora biti mednarodni odgovor,” meni. Poudaril je, da medtem ko se ukvarjamo z Ukrajino, pozabljamo na Zahodni Balkan.
Na vprašanje, kaj ga glede konflikta najbolj skrbi, je odgovoril, da ga skrbi to, da je sodelovanje med državami v hudi krizi in na stranpoti. “Moje glavno sporočilo pa je, da se ne smemo vdati fatalizmu, hkrati pa ne biti idealisti. Ne želimo si, da se ta konflikt razširi. Hkrati moramo po najboljših močeh pomagati, da se konflikt umiri,” je dejal. Pravi, da nenehno opozarja, da si je treba prizadevati za človeško dostojanstvo – tako v Ukrajini kot na globalni ravni. “Premalo je EU, premalo je ZDA, cel svet bi se moral zdaj postaviti in povedati, da je to tudi naša zgodba,” meni Šabič, ki dodaja, da je skupen nastop proti vojni čisti realizem, ki izhaja iz zgodovinske izkušnje.