Evropski parlament je danes potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki predvideva, da bodo polnilnice za avtomobile na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov. Potrdili so tudi uredbo, ki določa postopno zmanjšanje izpustov v ladijskem prometu. Evropski poslanci pa so podprli še akt o čipih, s katerim želi EU svoj delež na svetovnem trgu polprevodnikov do leta 2030 povečati z 10 na najmanj 20 odstotkov.
Evropski parlament je danes potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.
Nova pravila, sprejeta z veliko večino, naj bi tako povečala število črpalk z alternativnimi gorivi za avtomobile in tovornjake ter omogočila čim bolj preprosto polnjenje. Nova zakonodaja je del svežnja Pripravljeni na 55, katerega cilj je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, odgovarja pa na izzive razogljičenja prometa.
Današnja potrditev v Evropskem parlamentu sledi marčnemu dogovoru med pogajalci parlamenta in Sveta EU, ki združuje predstavnike članic.
V skladu z besedilom nove uredbe bodo morale biti električne polnilnice za osebne avtomobile z izhodno močjo najmanj 400 kilovatov (kW) ob jedrnem cestnem omrežju EU (TEN-T) do leta 2026 nameščene vsaj na vsakih 60 kilometrov. Ob tem se bo morala izhodna moč omrežja polnilnic do leta 2028 povečati na 600 kW, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Polnilne postaje za tovornjake in avtobuse bodo morale biti medtem nameščene na vsakih 120 kilometrov. Do leta 2028 bodo morale biti te postaje na voljo na polovici glavnih cestnih povezav v EU, in sicer z izhodno močjo od 1400 do 2800 kW.
Povrh tega pa bodo morale članice EU poskrbeti še, da bodo do leta 2031 ob omrežju TEN-T na vsakih 200 kilometrov nameščene tudi polnilne postaje za vodik.
Uporabniki vozil na alternativna goriva bodo morali imeti skladno z novimi pravili možnost enostavnega plačevanja na polnilnih mestih, torej s plačilnimi karticami ali brezstičnimi napravami in brez naročniškega razmerja, cene teh goriv pa bodo morale biti prikazane v kilovatnih urah, kilogramih ali minutah oziroma glede na čas trajanja najema polnilnice.
Tudi ladje bodo morale zmanjšati izpuste
Evropski parlament je sprejel tudi novo uredbo o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu. Ta določa, da bodo ladje postopoma zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Do leta 2025 bodo morale količino toplogrednih plinov v porabljeni energiji zmanjšati za dva odstotka glede na leto 2020, do leta 2050 pa za 80 odstotkov. To bo veljalo za ladje z bruto tonažo nad 5000 ton, ki so vir velike večine emisij toplogrednih plinov, za vso energijo, porabljeno na krovu ali med evropskimi pristanišči, pa tudi za 50 odstotkov energije, porabljene na potovanjih, kjer je pristanišče odhoda ali prihoda zunaj EU ali v najbolj oddaljenih regijah pod suverenostjo članic EU.
Da bi občutno zmanjšali onesnaženost zraka v pristaniščih, bodo morale kontejnerske in potniške ladje do leta 2030 vso električno energijo pridobiti z obale, in sicer v času priveza na pomolu v večjih evropskih pristaniščih. Na to se pripravljajo že tudi v Luki Koper, za kar bo potrebna tudi nadgradnja električnega omrežja med Divačo in Koprom.
Obe uredbi mora zdaj uradno potrditi še Svet EU. Pravila o infrastrukturi za alternativna goriva v prometu se bodo začela uporabljati šest mesecev po objavi v uradnem listu EU in začetku veljave, pravila o trajnostnih pomorskih gorivih pa 1. januarja 2025.
EU želi povečati proizvodnjo čipov
Evropski parlament je danes podprl tudi akt o čipih, s katerim želi EU svoj delež na svetovnem trgu polprevodnikov do leta 2030 povečati z 10 na najmanj 20 odstotkov. Cilj novega zakona je v Evropi ustvariti ugodno okolje za naložbe v čipe s pospeševanjem postopkov izdaje dovoljenj in priznavanjem kritičnega pomena čipov. Mala in srednje velika podjetja bodo prav tako imela koristi od povečane podpore, zlasti na področju oblikovanja čipov, da bi spodbudila inovacije, so pojasnili v Evropskem parlamentu.
Novi akt bo podpiral projekte, ki povečujejo varnost oskrbe EU s privabljanjem naložb in krepitvijo proizvodnih zmogljivosti. Evropski poslanci so v pogovorih s predstavniki Sveta EU zagotovili 3,3 milijarde evrov za raziskave in inovacije, povezane s čipi. Mreža kompetenčnih centrov bo vzpostavljena za reševanje pomanjkanja znanj in spretnosti v EU ter privabljanje novih talentov za raziskave, oblikovanje in proizvodnjo.
Vzpostavljen bo tudi mehanizem za krizno odzivanje, prek katerega bo Evropska komisija ocenila tveganja za dobavo polprevodnikov v EU. Indikatorji zgodnjega opozarjanja v državah članicah bodo uporabljeni za sprožitev opozorila o pomanjkanju čipov po vsej EU.
Mehanizem bo komisiji omogočil izvajanje nujnih ukrepov, kot je prednostna dobava izdelkov, ki jih še posebej prizadene pomanjkanje čipov ali izvajanje skupnih nabav za države članice. Evropski poslanci so obenem podprli uvedbo orodja za kartiranje, ki bo pomagalo prepoznati morebitna ozka grla pri dobavi.
Poslanci so prav tako podprli določbe za krepitev mednarodnega sodelovanja s strateškimi partnerji in glede zaščite intelektualne lastnine. Dogovor morajo zdaj uradno potrditi še države članice EU.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje