Kakšne so trenutne razmere na avtomobilskem trgu in kakšen avto naj kupijo tisti, ki razmišljajo o menjavi?
Visoke cene in omejena izbira sta bila v zadnjih dveh letih glavna sopotnika na trgu avtomobilov. Avtomobilska industrija je že nekaj let v primežu težav pri dobavi delov, predvsem polprevodnikov, ob tem pa so se jim v zadnjem letu zvišali stroški proizvodnje.
V lanskem letu je slovenski avtomobilski trg zabeležil najnižjo prodajo novih avtomobilov v tem stoletju, kar je vplivalo tudi na trg rabljenih vozil. Cene vozil so se zaradi pomanjkanja ponudbe v prvi polovici lanskega leta zviševale, v drugi polovici pa so po oceni Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) začele nekoliko padati.
Po njihovih ocenah se je trg začel ohlajati. Podobno so ugotavljali tudi v Nemčiji, kjer so po dveh rekordnih cenovnih letih rabljenih vozil cene začele padati, je poročal Automobilwcohe.
Težave z dobavami se počasi končujejo
Trendi ohlajanja trga se kažejo tudi v začetku letošnjega leta, je za N1 pojasnil Peter Kavčič, urednik AMZS spletnega portala za nakup in prodajo vozil DoberAvto.si.
“Kupci preprosto niso bili več pripravljeni plačati toliko, kolikor so prodajalci pričakovali za svoje avtomobile. Po naših opažanjih težav z dobavami novih avtomobilov, vsaj pri večini zastopnikov, ni več,” je trenutno stanje analiziral Kavčič.
Kavčič opaža, da so se začele nižati tudi cene novih avtomobilov v obliki popustov, ki se gibljejo v rangu od 2.000 pa celo do 7.000 evrov.
“Gre za avtomobile, ki so na voljo v priljubljenem segmentu manjših športnih terencev. To je zagotovo pokazatelj ohlajanja trga – ker kupcev ni bilo več v salone, so bili zastopniki primorani nekaj narediti,” je dejal Kavčič in nadaljeval, da bodo z zamikom padle tudi cene rabljenim avtomobilom.
“Ocenjujem, da bodo trendu zniževanja cen novih avtomobilov v naslednjih mesecih sledile tudi cene rabljenih avtomobilov, saj kupci ne bodo kupovali rabljenih avtomobilov, ki so minimalno cenejši od praktično enakih novih avtomobilov,” je ocenil urednik spletnega portala DoberAvto.si.
Opozoril je še na poslovne rezultate avtomobilskih trgovcev, ki so kljub rekordno majhni prodaji zabeležili najvišje dobičke v samostojni državi. Padci cen bodo po Kavčičevih besedah odvisni tudi od zalog in pa povpraševanja.
Po njegovem mnenju je zanimivo, da opisanega trenda za zdaj še niso tako močno občutili trgovci premijskih blagovnih znamk.
Kakšen avto naj kupim?
Mnogi lastniki avtomobilov, ki so v zadnjem letu razmišljali o menjavi avtomobila, so ob (visokih) cenah pogledovali tudi proti odločitvi Evropske komisije glede ukinjanja vozil na notranje zgorevanje. In mnogi v luči podnebne krize razmišljajo tudi o tem, kaj je najbolj okolju prijazna opcija, v primeru seveda, da avtomobil vseeno potrebuješ: “zvoziti” starega bencinarja ali dizla do konca ali kupiti novega električnega?
Zdajšnji predlog predvideva, da bodo lahko po letu 2035 na novo registrirana vozila z motorji na notranje zgorevanje, če bodo uporabljala izključno goriva, ki bodo ogljično nevtralna.
Nova prepoved naj bi tako v veljavo stopila čez 12 let, kar je leto manj, kot je povprečna starost slovenskega voznega parka. Kako naj se pri izbiri oziroma morebitni menjavi obstoječega avtomobila odloči kupec? Naj kupi nov avtomobil s “klasičnim” motorjem; rabljen avtomobil; “zvozi” svojega starega čisto do konca, torej “dokler gre”; ali že zdaj kupi vozilo na električni pogon?
V društvu za sonaraven razvoj Fokus, kjer se med drugim ukvarjajo tudi z ureditvijo prometa, predvsem bolj trajnostnih oblik, v ospredje pri izbiri avtomobila dajejo predvsem namen, za katerega se bo uporabljal. Sodelavka društva Marjeta Benčina predlaga nakup električnega vozila, vendar opozarja, da je v obtoku za zdaj manjši delež rabljenih električnih vozil in s tem tudi manjša izbira. Ob tem svetuje tudi premislek, ali je mogoče vozilo nadomestiti z drugimi alternativami mobilnosti in z občasno izposojo oziroma souporabo avtomobila in preračun, koliko nas lastniški avto stane. “Včasih nas preseneti, kako dragi so naši jekleni konjički, ko upoštevamo vse stroške,” izpostavlja Benčina.
Najprej je torej potreben dober premislek, ali avtomobil resnično potrebujemo, kolikokrat ga potrebujemo, ali bi lahko živeli brez njega in uporabljali javni prevoz, kolo ter si občasno avto le izposodili. Za takšen način mobilnosti se, predvsem v večjih mestih, tudi v Sloveniji, odloča vse več ljudi. Z odločitvijo za “ukinitev” avta prispevate k manjši okoljski škodi (zavedati se je treba, da ima tudi proizvodnja električnih avtomobilov vpliv na okolje), hkrati pa tudi precej privarčujete, saj avto ni strošek le ob nakupu, temveč veliko stane tudi vzdrževanje, registracija, zavarovanje …
Peterlin: Kaj pa če avtomobila sploh ne potrebujemo?
Tudi direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin, kjer se ukvarjajo z urejanjem javnega prostora oziroma prometnih površin, ob vprašanju, kakšen naj bo nakup novega avta odgovori s proti vprašanjem: “Kaj pa, če novega avtomobila sploh ne potrebujemo?”
“Če nekdo razmišlja o zamenjavi starega avtomobila, je najprej smiselno predvsem premisliti, ali avtomobil res nujno potrebuje, še posebej če gre za drugi avto v gospodinjstvu,” je prepričan Peterlin.
“Raziskave namreč kažejo, da je več kot 50 % vsakodnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov,” je izpostavil Peterlin.
Priznava, da javni promet žal pri nas ni pogosta alternativa, dobro pa deluje souporaba vozil v okviru sistemov kratkotrajne izposoje, za vožnjo na delo pa je dobra možnost tudi deljenje prevozov s sodelavci ali sokrajani oziroma uporaba t. i. shuttle prevozov, kadar so na voljo.
Kavčič: Elektrika ne bo edina alternativa
Kavčič iz AMZS poudarja, da bo naša mobilnost v prihodnjih letih multimodalna in multigorivna. Po njegovem videnju elektrika ne bo edina alternativa, saj “industrija pospešeno razvija nove tehnologije, nova in okolju prijazna goriva, ki se lahko uporabljajo tudi v motorjih z notranjim zgorevanjem”.
“Zagotovo pa bomo priča tudi še kakšni novosti, ki je danes morda sploh še ne pričakujemo,” je prepričan Kavčič.
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije meni, da za zdaj električen avtomobil še ne more biti glavni družinski avto, kdor pa ima doma več avtomobilov, pa “vsekakor naj vsaj poskusi, da bi bil drugi ali tretji avtomobil električen”.
“Večinoma bomo kupovali rabljena vozila, sploh višjih cenovnih razredov. Za nakup družinskega avtomobila za zdaj ne bi priporočal električnega, žal. So prijazni za vožnjo, vendar si še ne predstavljam, da bi šel z njim na smučarski oddih za konec tedna, ko je hladno in ko je potrebno prevoziti na primer več kot 150 kilometrov, zunaj pa je deset stopinj pod ničlo,” je pred mesecem v N1 STUDIO povedal Okorn. Dodal je, da bo na odločitve v prihodnosti vplival tudi večji trg rabljenih električnih vozil, ki se zdaj šele postavlja.
Kakšna so trenutna razmerja na slovenskih cestah?
Povprečna starost osebnih avtomobilov na slovenskih cestah je 10,9 leta. Ob koncu lanskega leta je bilo registriranih skoraj 1,7 milijona cestnih vozil, od tega je bilo osebnih vozil 1,2 milijona, kažejo podatki statističnega urada.
Polovica registriranih vozil ima dizelski motor, 46 odstotkov pa bencinskega. “Klasična” motorja na notranje zgorevanje torej na slovenskih cestah še vedno predstavljata veliko večino. Dva odstotka vseh registriranih vozil je bilo na hibridni pogon, 0,7 odstotka pa je bilo električni avtomobilov. Preostali 1,3 odstotka predstavljajo avtomobili na utekočinjen oziroma stisnjen plin.
A trend pri vozilih, ki so bila lani prvič registrirana, kažejo, da se tudi Slovenci vse bolj obračajo proti novostim. Med vsemi novimi, prvič registriranimi osebnimi avtomobili, je bilo 20 odstotkov hibridnih in pet odstotkov električnih osebnih avtomobilov. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je povečalo za desetino, na električni pogon pa za skoraj tretjino, kažejo podatki statističnega urada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje