Voditelji držav članic Nata so se v Bruslju pogovarjali o Rusiji, Kitajski in podnebnih spremembah. Med drugim so prvič zaostrili držo do Kitajske, Rusijo pozvali k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti in se zavzeli za okrepitev skupnega financiranja.
Voditelji držav Organizacije severnoatlantske pogodbe (Nato) so se danes sestali v Bruslju. Po štiriletnem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zahodno zavezništvo imenoval “zastarelo”, se je od tokratnega vrha, ki se ga je udeležil aktualni predsednik ZDA Joe Biden, pričakovala okrepitev zavezniških odnosov.
Ameriški predsednik je evropskim zaveznicam zagotovil, da se lahko zanesejo na ameriško podporo. Peti člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, v skladu s katerim bi bil napad na eno članico napad na vse, je “sveta zaveza”, je dejal Biden. “Želim, da vsa Evropa ve, da so ZDA tu,” je dejal v pogovoru, ki so ga prenašali prek video konference.
Nato prvič zaostruje držo do Kitajske
Voditelji članic Nata so prvič zaostrili držo do Kitajske. Ambicije kitajskih oblasti in odločno vedenje naj bi namreč predstavljajo “sistemske izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu”, poroča Reuters.
Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva, so zapisali v danes sprejetem sporočilu vrha. Ameriški predsednik Biden, ki se je udeležil današnjega vrha, je voditelje držav članic pozval, naj se uprejo kitajski avtoritarni drži in naraščajoči vojaški moči.
Evropskim zaveznikom je prav tako sporočil, da njihova obramba predstavlja “sveto zaveza”, ki jo imajo do Združenih držav Amerike. S tem se je bistveno odmaknil od odnosa, ki ga je do zveze Nato gojil njegov predhodnik Donald Trump.
Kitajska je bila na vrhu Nata predmet pogovora predvsem zaradi svoje povečane vojaške in gospodarske prisotnosti v Atlantiku. Poleg tega država hitro širi svoj jedrski arzenal, zaveznice pa skrbi tudi pogosta pomanjkljiva preglednost in uporaba dezinformacij. Kitajsko so zato pozvali, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze in odgovorno deluje v mednarodnem sistemu. K slednjemu pa sodi tudi vesolje ter kibernetska in pomorska domena.
Opozorila Rusiji na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti
Voditelji na vrhu so med drugim razpravljali o Kitajski in Rusiji ter podnebnih spremembah, navaja tiskovna agencija Reuters. Kar zadeva Rusijo, so za zaveznice Nata problematična ruska priključitev krimskega polotoka, kibernetski napadi in dezinformiranje.
Agresivna dejanja Rusije predstavljajo grožnjo evro-atlantski varnosti, so opozorili voditelji in ob tem poudarili, da bodo še naprej tesno sodelovali pri naslavljanju vseh groženj in izzivov, ki jih predstavlja Rusija.
Kot poroča Reuters, je Biden na srečanju med drugim dejal tudi, da “Kitajska in Rusija ne ravnata skladno z našimi pričakovanji”. V Moskvi zavračajo očitke, Putin pa je današnje izjave ameriškega predsednika označil za “farsične” obtožbe.
Po dvodnevnih sestankih z zavezniki se bo predsednik ZDA v Ženevi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Novo poglavje v čezatlantskih odnosih
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred današnjim srečanjem komentiral, da je srečanje “ključno” in napovedal začetek “novega poglavja v transatlantskem zavezništvu”. Kot je sporočil na Twitterju, se je pred srečanjem pogovarjal z Volodimirjem Zelenskim, predsednikom Ukrajine, ki da je Natova “dragocena partnerica”. Odnosi med Natom in Rusijo so sicer po Stoltenbergovih besedah na najnižji točki po koncu hladne vojne, a si bo Nato še naprej prizadeval za dialog z Rusijo. “To ni znamenje šibkosti, temveč moči,” je komentiral Stoltenberg.
Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala, je ključno sporočilo vrha.
Na vprašanje o primerjavi med zdaj in prej je Stoltenberg odgovoril: “Zdaj je drugače.” Izpostavil je, da so vsi zavezniki pozdravili močno Bidnovo zavezanost Natu in obenem v zameno potrdili svojo zavezanost zavezništvu, ki od njih terja tudi krepitev obrambnih izdatkov.
Pred vrhom voditeljev zveze Nato so potekali protesti:
Vrh Nata za okrepitev skupnega financiranja
Voditelji 30 članic zveze Nata so danes potrdili tudi ambiciozne načrte za prilagoditev zavezništva izzivom do leta 2030. Načrti vključujejo zavezo h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023 na temelju analize potreb.
Uresničevanje zastavljenih načrtov po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva, tako v okviru nacionalnih obrambnih izdatkov kot v okviru skupnega financiranja. Voditelji so se ob tem dogovorili za povečanje teh sredstev, tudi skupnega financiranja z letom 2023.
Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta.
Natov proračun sedaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano.
Janša: Kitajska predstavlja ključni izziv
Zavezniškega vrha se udeležujeta tudi slovenski premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin. Janša ima ob robu vrha dvostranska srečanja z voditelji Islandije, Norveške in Severne Makedonije.
Kot je povedal premier Janša, je Kitajska ključni izziv za Nato. Če hočemo, da v prihodnjih desetletjih svet ne bo soočen z novo usodno oboroževalno tekmo ali konfliktom, potem se mora Nato tega zavedati in ostati močan, je dejal pred začetkom srečanja. “Svet se je v zadnjih treh desetletjih spremenil, spremenile so se tudi grožnje. Nekatere so ostale, nekaterih ni več, nastale pa so druge,” je komentiral v odgovoru na vprašanje glede Kitajske kot grožnje.
Prihod predsednika vlade ??@JJansaSDS na vrh zveze @NATO v Bruslju. Vrh bo vsebinsko osredotočen na proces NATO 2030, v prihodnost usmerjeno agendo, ki se osredotoča na prilagajanje Nata na nove izzive. #WeAreNATO pic.twitter.com/XFDKFWXE9k
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 14, 2021
Ob robu vrha Nata bo potekalo tudi srečanje predsednika ZDA Bidna in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Voditelja zavezniških držav, ki nimata enakih pogledov na konflikt v Siriji, človekove pravice in poboj Armencev v Osmanskem cesarstvu leta 1915, ki ga Bidnova administracija smatra za genocid, sta se pogovarjala o turškem nakupu ruskih raket S-400, piše Reuters. Pogovor je tekel tudi o Afganistanu, Libiji in Kitajski.
Vojaško zavezništvo Nato od leta 1949 združuje 30 držav iz evropske in ameriške celine. Zavezništvo temelji na načelu kolektivne samoobrambe, pri čemer napad na eno članico pomeni napad na vse.
Zaveza o nadaljnji podpori Afganistanu
Voditelji držav Nata so danes med drugim potrdili tudi, da bo zavezništvo po umiku svojih enot v okviru misije Odločna podpora še naprej ostalo zavezano Afganistanu. Še naprej naj bi usposabljali afganistanske varnostne sile ter finančno podpirali vzdrževanje pomembne infrastrukture, med drugim letališče v Kabulu.
Zavezništvo bo v Kabulu obdržalo tudi pisarno visokega civilnega predstavnika, ki naj bi pomagal pri nadaljevanju diplomatskega sodelovanja.
Nato je operacijo Odločna podpora sicer začel januarja 2015. Po dogovoru s talibani bi se ameriški vojaki iz Afganistana morali umakniti do 1. maja letos, Biden pa je aprila letos sprejel odločitev, da umik zaključijo do 11. septembra. Tej časovnici sledi tudi Nato. Slovenija je svoje vojake iz dežele pod Hindukušem že umaknila maja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!