Najbolj nevarno drevo na svetu: nikar se mu ne približajte

manzinella, Hippomane mancinela, najbolj nevarno strupeno drevo na svetu
Manzinella na otoku Martiniku/PROFIMEDIA

Zimzeleno drevo iz Srednje in Južne Amerike je tako zelo strupeno, da se mu je nevarno že približati.

Če boste kdaj uživali na romantičnih peščenih plažah karibske Srednje in Južne Amerike ali raziskovali tamkajšnje mangrove, vas bo morda zamikalo zaužiti drobna zelenkasta jabolka, ki ležijo ob drevesu z rdečkasto-sivkastim lubjem in bleščečimi se zelenimi listi.

Nikar niti pomislite ne na to. Še več: drevesu se ne poskušajte niti približati. Zaradi njega lahko umrete ali imate dolgotrajne zdravstvene težave.

“La manzanilla de la muerte” pravijo domačini drevesu oziroma majhno jabolko smrti, latinsko poimenovanje zanj pa je Hippomane mancinella. Do 15 metrov visoko zimzeleno drevo iz družine mlečkovk je ena najbolj nevarnih rastlin na svetu. Skoraj vsak njegov del vsebuje vrsto strupenih snovi in le stik s katerimkoli delom drevesa ima lahko za vas hude posledice – v najboljšem primeru boste imeli “le” razdraženo kožo in mehurje.

manzinella, Hippomane mancinela, najbolj nevarno strupeno drevo na svetu
Sadeži strupenega drevesa/PROFIMEDIA

Uživanje sadežev lahko povzroči neznosne bolečine, pekoč občutek, bruhanje in potencialno smrtno nevarne zaplete. Nevaren je že dotik sadeža. Enako nevaren je tudi sok drevesa, ki vsebuje močno mešanico strupenih spojin, te pa lahko povzročijo hude opekline, mehurje in celo trajne poškodbe oči. Že če samo stojite pod drevesom, je lahko nevarno, še posebej v dežju in vetru. Deževne kapljice, ki padejo na drevo, pridejo v stik z drevesnim sokom, in če padejo na nezavarovano kožo, povzročijo najmanj opekline. Če ste blizu drevesa na vetroven dan, lahko veter naokrog prenaša strupene delce, ki so nevarne za zdravje ljudi. Strupen je tudi dim, ki nastaja pri kurjenju njegovega lesa.

V državah, kjer ta drevesa rastejo, jih oblasti pogosto označijo z opozorilnimi tablami. Kljub nevarnosti, ki jo predstavlja to drevo, ga karibski tesarji uporabljajo že tisočletja. Naučili so se, da je les treba narezati in ga posušiti na soncu, s čimer izgine drevesni sok. Iz skorje pa so se prebivalci naučili pridobivati gumo, ki jo žvečijo in z njo zdravijo edeme, drevesni sok pa so nekoč uporabljali za premaz konic puščic, da so bile še bolj smrtonosne, piše Wikipedia.

Kljub nevarni naravi ima Hippomane mancinella pomembno vlogo v domačem okolju, saj pomaga preprečevati erozijo vzdolž obalnih območij, zagotavlja zavetje in hrano za različne živalske vrste ter prispeva k splošni biotski raznovrstnosti ekosistema. Toksičnost drevesa pa služi kot obrambni mehanizem, ki odvrača rastlinojede živali in drevesu zagotavlja preživetje.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.