Zveza Nato bo število svojih sil za hitro odzivanje povečala na več kot 300.000, je danes pred zasedanjem voditeljev Nata, ki se bo začelo v torek v Madridu, povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Trenutno je teh sil okoli 40.000.
“Okrepili bomo našo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300.000,” je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Trenutno je teh v silah za hitro odzivanje v bojnih skupinah v osmih vzhodnih članicah Nata okoli 40.000 vojakov in vojakinj. Nameščeni so v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljskem, Bolgariji, Slovaškem, Madžarskem in Romuniji. Generalni sekretar zavezništva je ob tem pojasnil, da ne bodo vseh bojnih skupin okrepili na raven brigad, ampak le nekatere.
Poleg tega bodo tja namestili več vojaške opreme in oborožitvenih sistemov, vključno s sistemi zračne obrambe. Obenem bodo v drugih članicah določene enote, ki bodo pripravljene za odhod v države na vzhodu zavezništva. “Skupaj to predstavlja največje preoblikovanje naše skupne obrambe in odvračalne drže od hladne vojne,” je poudaril Stoltenberg.
Krepitev dolgoročne odvračalne in obrambne drže Nata v luči ruske invazije na Ukrajino bo ena od glavnih tem tridnevnega zasedanja voditeljev Nata, ki se bo v torek začelo v španski prestolnici. Poleg tega bodo govorili še o nadaljnji pomoči Ukrajini, proračunskih izdatkih za obrambo in sodelovanju s partnerskimi državami.
PROFIMEDIA
Finska in Švedska na pogovore s Turčijo
Voditelja Finske in Švedske se bosta ob začetku vrha zveze Nato sestala s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in Stoltenbergom. Razpravljali bodo o reševanju spora med Turčijo in novima kandidatkama za članstvo v zvezi. “Predsednik Sauli Niinisto se bo v torek v Madridu sestal s turškim predsednikom Erdoganom, švedsko premierko Magdaleno Andersson in generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom,” je na Twitterju zapisalo finsko predsedstvo. Pred torkovim srečanjem naj bi danes v Bruslju potekali tudi pripravljalni pogovori med finskimi, švedskimi in turškimi uradniki.
Turški uradniki so sicer že dejali, da Ankara prihajajočega vrha Nata ne razume kot končni rok za rešitev svojih pomislekov. Erdogan pa je v soboto sporočil, da pri pogajanjih s Švedsko zaenkrat še ni bil dosežen napredek, in Stockholm pozval, naj sprejme konkretne ukrepe, s katerimi bo upošteval pomisleke Turčije.
Švedska in Finska sta maja opustili dolgoletno politiko nevtralnosti in vložili prošnjo za vstop v Nato. Začetek procesa njune pridružitve zavezništvu trenutno blokira Turčija, ki državama očita, da podpirata teroristične organizacije, kot je Kurdska delavska stranka (PKK) v Turčiji. Prav tako je Turčija večkrat pozvala državi, naj odpravita embargo na orožje, ki je bil proti Turčiji uveden leta 2019 zaradi njene vojaške ofenzive v Siriji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje