Nekaj nenavadnega se dogaja na Kitajskem in verjetno je povezano z vojno

Na Kitajskem se dogaja nekaj, kar bi še pred nekaj leti nakazovalo na resno gospodarsko krizo: povpraševanje po nafti je po podatkih JPMorgana v primerjavi z obdobjem pred vojno z Iranom upadlo za devet odstotkov, poroča CNN.

Za primerjavo: med veliko finančno krizo leta 2008 je svetovno povpraševanje po nafti padlo za približno dva odstotka. A Kitajska trenutno zaradi posledic vojne v Iranu ni v gospodarskem zlomu. Nasprotno, eden največjih porabnikov in uvoznikov nafte je velik del šoka očitno absorbiral drugače: s spremembami v vedenju potrošnikov, kar opažajo tudi v drugih državah.

S polnilnic letos za dobro polovico več električne energije

Kitajska uvozi približno 70 odstotkov svoje nafte, Iran pa je bil njen najpomembnejši dobavitelj. Kljub temu država zaradi motenj v oskrbi ni doživela takšnega pretresa, kot bi ga bilo mogoče pričakovati. Del odgovora so velike državne zaloge surove nafte, ki jih je Peking nakopičil že pred izbruhom vojne. A po oceni analitikov je pomembnejši drugi premik: potrošniki so se ob višjih cenah goriva še hitreje obrnili k električnim vozilom, javnemu prometu in krajšim potovanjem.

Po podatkih kitajskega ministrstva za promet se je polnjenje električnih vozil na avtocestah med prvomajskimi prazniki povečalo za 55,6 odstotka v primerjavi z letom prej. Skoraj četrtina avtomobilov na avtocestah je bila električnih, kar je tretjino več kot lani. Hkrati je število letalskih potovanj padlo, predvsem zaradi manjšega števila mednarodnih letov, medtem ko se je število krajših regionalnih letov in železniških  potovanj povečalo.

Podobne premike zaznavamo tudi v Evropi

Podoben trend je opazen tudi v Evropi. Po podatkih JPMorgana je število novih registracij avtomobilov na najvišji ravni v sedmih letih, rast pa je povezana predvsem s hibridnimi  vozili. Električni avtomobili so v Evropi postali privlačnejši tudi zaradi nižjih cen elektrike, k čemur so prispevale velike naložbe v vetrno in sončno energijo.

V ZDA je slika drugačna. Prodaja električnih vozil se po oceni CNN ni občutneje povečala, potem ko so republikanci v kongresu ob podpori predsednika Donalda Trumpa odpravili državne spodbude za nakup električnih avtomobilov.

Toda tudi če se del povpraševanja po nafti po odprtju Hormuške ožine vrne, se vse morda ne bo vrnilo na staro raven. Natasha Kaneva, vodja strategije za surovine pri JPMorganu, ocenjuje, da so pretekli naftni šoki pogosto pustili trajne posledice pri porabi goriva.

"Zgodovina kaže, da so pretekli naftni šoki pogosto povzročili trajen padec povpraševanja po bencinu. Tudi ta epizoda morda ne bo drugačna," je dejala za CNN.

Zgodovina se je že ponovila

Podoben premik se je zgodil po naftni krizi leta 1973, ko je iranski oziroma bližnjevzhodni naftni šok zahodne države prisilil v dolgoročne spremembe. Države so ustanovile Mednarodno agencijo za energijo, začele graditi strateške naftne rezerve, pospešile gradnjo jedrskih elektrarn, vlagale v javni promet in uvedle strožje standarde energetske učinkovitosti.

V ZDA so takrat ustanovili ministrstvo za energijo in omejili najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah. V sedemdesetih letih se je zgodilo največje zmanjšanje povpraševanja po fosilnih gorivih v ameriški zgodovini.

Tudi novejše krize so spremenile navade. Pandemija covida-19 je normalizirala delo od doma in trajno zmanjšala del dnevnih migracij. Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 je Evropska unija pospešila zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina in okrepila prehod na obnovljive vire.

Povpraševanje močno padlo, a nafta še ne izginja

Vojna z Iranom je po podatkih, ki jih navaja CNN, močno zmanjšala svetovno povpraševanje po nafti. Marca naj bi se zmanjšalo za 2,8 milijona sodov na dan, aprila za 4,3 milijona, maja pa za 5,6 milijona sodov na dan. To še ni raven pandemičnega padca, ko je povpraševanje upadlo za približno deset milijonov sodov na dan, a je razlika vse manjša.

Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo do konca leta povpraševanje po nafti in naftnih derivatih v povprečju nižje za 418.000 sodov na dan. JPMorgan medtem napoveduje, da se 70 odstotkov izgubljenega kitajskega povpraševanja po bencinu ne bo nikoli vrnilo.

Razlog je preprost: ko potrošnik enkrat presedla na električni avtomobil, se praviloma ne vrne več k bencinskemu.

Kljub temu to ne pomeni, da se svet lahko hitro odpove nafti. Industrija, proizvodnja plastike, tovarne in del energetike so še vedno močno odvisni od surove nafte. Alan Gelder iz družbe Wood Mackenzie opozarja, da je povpraševanje po nafti kratkoročno precej neelastično: ko se bo oskrba normalizirala, se bo velik del porabe vrnil, ker stroji, vozila in industrijski procesi niso čez noč postali drugačni.

Smo rekord v porabi nafte že videli?

Poleg tega bodo države po ponovnem odprtju Hormuške ožine verjetno začele obnavljati strateške rezerve, kar bi lahko v prihodnjih letih začasno povečalo povpraševanje za več kot milijon sodov na dan.
A dolgoročni trend je lahko drugačen. Če so potrošniki in podjetja zaradi krize spremenili navade, se bo to v podatkih pokazalo z zamikom. Vprašanje zato ni, ali bo nafta jutri izginila, ampak ali se bo svetovna poraba še kdaj vrnila na prejšnje rekordne ravni.