Oglaševanje

Nekdanji general estonske vojske: Evropska obrambna industrija še ni pripravljena

author
T. Lo.
01. okt 2026. 05:13
Obrambna industrija
Foto: PROFIMEDIA

Estonski evropski poslanec in nekdanji general Riho Terras meni, da bi morale države članice EU na področju obrambe kupovati najboljše in cenovno najugodnejše zmogljivosti ne glede na njihov izvor, saj evropska obrambna industrija še ni pripravljena proizvesti vsega, kar je potrebno za podporo Ukrajini in obnovo vojaških zalog držav EU. Njegovo stališče predstavlja znaten odklon od strategije samozadostnosti in samooskrbnosti Evrope pri obrambnih naročilih.

Oglaševanje

Evropska obrambna industrija še ni pripravljena proizvesti vsega, kar je potrebno za podporo Ukrajini in obnovo vojaških zalog držav EU, meni Riho Terras, vidni evropski poslanec Evropske ljudske stranke (EPP) in nekdanji general estonske vojske, poroča Euronews.

Kot je Terras dejal v sredini razpravi o skokoviti rasti obrambnih izdatkov na vrhu Euronews Defence & Space Summit, bi morale države članice EU kupovati najboljše in cenovno najugodnejše zmogljivosti ne glede na njihov izvor. Njegovo stališče predstavlja jasen odklon od strategije "izdelano v Evropi" pri obrambnih naročilih.

"Evropska industrija še ni pripravljena proizvajati v takšnih količinah, s takšno hitrostjo in kakovostjo, kot jih naše oborožene sile potrebujejo za hitro krepitev svojih zmogljivosti," je pojasnil.

Riho Terras
Riho Terras | Foto: PROFIMEDIA

"Izdelano v Evropi", a kaj to zares pomeni?

Lani predstavljen načrt Evropske komisije Readiness 2030 podpira proizvodnjo strateške opreme, kot so sistemi zračne in protiraketne obrambe, topniški sistemi, rakete, strelivo in sistemi za boj proti brezpilotnim letalnikom.

Načrt predvideva 150 milijard evrov vredna posojila, a bodo do financiranja upravičene le vojaške komponente, ki so v najmanj 65 odstotkih evropskega izvora - t. i. določba "Made in Europe" oziroma "izdelano v Evropi".

Države EU se še niso poenotile o tem, kako pojem "Made in Europe" opredeliti v drugi zakonodaji na področju industrije, medtem ko ZDA opozarjajo, da bi takšna pravila lahko odtujila zaveznice v Natu, piše Euronews.

"Države bodo evropski projekt branile skupaj ali pa ga ne bo več"

V razpravi so sodelovali tudi evropska poslanka iz skupine Zelenih/EFA Hannah Neumann, generalni sekretar Združenja evropske letalske, varnostne in obrambne industrije (ASD Europe) Camille Grand ter namestnica generalnega direktorja oddelka Evropske komisije za obrambno industrijo Lorena Boix Alonso.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da je treba za obrambo nameniti več sredstev in da mora biti poraba bolje usklajena. Razhajali pa so se glede tega, kako doseči cilj povečanja obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, o katerem se je Nato dogovoril lani.

Grand je poudaril, da se evropska industrija sooča z več nalogami hkrati, od podpore Ukrajini in obnove vojaških zalog do spodbujanja inovacij, medtem ko so desetletja nezadostnega financiranja povzročila vrzel v vojaških zmogljivostih.

Po besedah evropske poslanke Neumann se mora EU srednjeročno osredotočiti na krepitev lastnih zmogljivosti obrambne industrije, zlasti z dajanjem prednosti čezmejnim projektom in oblikovanjem skupne strategije.

"Če bo 27 držav članic poskušalo vsaka nekaj narediti po svoje, četudi po svojih najboljših zamislih, preprosto ne bomo sestavili velike sestavljanke, ki jo potrebujemo," je dejala in dodala, da bodo države bodisi skupaj branile evropski projekt bodisi "evropskega projekta ne bo več".

Romunski tank
Foto: PROFIMEDIA

"Ljudje ne verjamejo, da je grožnja neposredna"

Drugo sporno vprašanje v razpravi je bilo, kako evropsko javnost prepričati, naj podpre višje obrambne izdatke. Po Terrasovem mnenju je glavna težava v tem, da ljudje v Evropi ne verjamejo, da je grožnja iz Rusije neposredna.

"Ljudje v Španiji tega ne verjamejo," je dejal ter opozoril na razlike v dojemanju nevarnosti med severnimi in južnimi državami EU ter kritiziral zavračanje španske vlade, da bi obrambne izdatke povečala na pet odstotkov BDP.

Evropska poslanka Neumann je pozvala, naj se financiranje obrambne industrije za evropske državljane naredi sprejemljivejše z odprto in pošteno razpravo z njihovimi predstavniki: "Če obrambna podjetja ustvarjajo ogromne dobičke, nisem prepričana, da je to najboljši način porabe davkoplačevalskega denarja," je dejala in ocenila, da so dobički, ki jih je sektor ustvaril v zadnjih letih, nesorazmerno visoki.

Na ministrskem panelu Euronews Defence & Space Summit o prihodnosti evropske varnosti in obrambe je sodeloval tudi slovenski minister za obrambo Valentin Hajdinjak. V razpravi je poudaril pomen krepitve obrambne pripravljenosti in zmogljivosti, izpolnjevanja zavez znotraj Nata ter verodostojnega odvračanja kot enega ključnih pogojev za ohranjanje miru, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih