Guardian: Klimatologi že dalj časa predvidevajo, da bodo izpusti, ki so posledica človeških dejanj, povzročili več ekstremnih vremenskih pojavov, a se izkazuje, da je ekstremnost pojavov v zadnjem času že presegla pričakovanja.
Intenzivnost in obseg poplav, ki so ta teden prizadele zahod Nemčije in sosednje države, so presenetile klimatologe, navaja Guardianov novinar Jonathan Watts. Naravna nesreča je doslej zahtevala več kot sto življenj, največ v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška. V delih te zvezne dežele in dežele Severno Porenje-Vestfalija je v 48 urah padlo 148 litrov dežja na kvadratni meter, navadno pa to območje prejme 80 litrov dežja na kvadratni meter v celem juliju.
Klimatologi že dalj časa predvidevajo, da bodo izpusti, ki so posledica človeških dejanj, povzročili več ekstremnih vremenskih pojavov (poplav, vročinskih valov, suš, neviht in drugih oblik ekstremnega vremena), a se izkazuje, da je ekstremnost pojavov v zadnjem času že presegla pričakovanja, piše Watts. Klimatologa, profesorja Dietra Gertena s potsdamskega inštituta za raziskave o vplivu podnebja denimo preseneča, kako nadpovprečno je nedavno vremensko dogajanje, kako hitro se je razvilo in kako veliko območje je prizadelo.
Kot navaja Guardianov novinar, je Gerten odraščal v kraju na prizadetem območju Nemčije. Kot je povedal, so na območju občasno beležili poplave, a nikoli ne tako silovitih kot ta teden. Znanstveniki bodo sicer potrebovali nekaj časa, da ocenijo, kakšen vpliv so imeli človeški izpusti na razvoj ujme.
Podobnega mnenja kot Gerten je tudi direktor Službe Kopernikus za podnebne spremembe pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi Carlo Buontempo. “S podnebnimi spremembami pričakujemo, da bodo vsi hidrometeorološki ekstremi postali še bolj ekstremni. Kar smo videli v Nemčiji, je v splošnem konsistentno s tem trendom,” je povedal za Guardian.
Da je vremenska katastrofa jasen znak podnebnih sprememb in tega, kako nujno je ukrepati proti njim, je sporočila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Intenzivnost in dolžina trajanja tokratnih dogodkov” sta po njenih besedah tista, ki nam po navedbah znanstvenikov kažeta, da smo priča podnebnim spremembam in da proti njim resnično moramo ukrepati.
Da se mora tudi Evropa očitno že soočiti s posledicami podnebnih sprememb in da je treba nujno ukrepati proti njim, so poudarili tudi številni nemški politiki. Med njimi so glavni favoriti za novega nemškega kanclerja, konservativni Armin Laschet, socialdemokrat Olaf Scholz in zelena Annalena Baerbock, pa tudi predsednik Frank-Walter Steinmeier.
Temperaturni rekordi
Ekstremno vremensko dogajanje je v zadnjih tednih prizadelo predvsem ameriško celino, kjer so zabeležili več temperaturnih rekordov – konec junija so v kanadskem kraju Lytton namerili najvišjo temperaturo v Kanadi, in sicer se je živo srebro povzpelo na 49,6 stopinj Celzija. Minuli teden so na vremenski postaji v kalifornijski Dolini smrti namerili 54,4 stopinj Celzija, kar bi lahko predstavljalo najvišjo zanesljivo izmerjeno temperaturo na Zemlji.
Poleg Zahodne hemisfere so junija temperaturne rekorde izmerili tudi v Sibiriji, zelo vroče pa je bilo med drugim v Indiji, Pakistanu in Indiji. V japonskem turističnem kraju Atami jugozahodno od Tokia, je, spomnimo, v začetku julija pustošil plaz, ki je bil posledica močnega deževja in je zahteval več življenj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!