Nenavaden primer v Avstraliji: ženska rodila dvojčka, ki imata različne biološke starše

Ženska, katere identitete sodišče ni razkrilo, je približno v istem obdobju zanosila po naravni poti in v okviru dogovora o nadomestnem materinstvu prejela še zarodek drugega para, ki so ji ga vstavili s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Otroka nista biološki brat in sestra

Zato sta se rodila dva otroka. Čeprav sta bila rojena istega dne in sta se razvijala v isti maternici, nista biološki brat in sestra. En otrok, deklica, je biološki otrok para, ki je z nadomestno materjo sklenil dogovor, medtem ko je drugi otrok, deček, biološki otrok ženske, ki ga je donosila, ter njenega partnerja. Po poročanju Guardiana se vpleteni družini nista prepirali glede dejstva, kdo je starš katerega otroka. V zadnjih desetih mesecih sta otroka namreč odraščala vsak pri svojih bioloških starših.

A kljub temu je moral primer obravnavati otroški sodni organ v Queenslandu, saj tamkajšnja zakonodaja o nadomestnem materinstvu takšnega scenarija še zdaleč ni pričakovala. Zakon namreč praviloma določa, da sodišče pri otrocih, ki so rojeni iz iste nosečnosti, načeloma ne more prenesti starševskih pravic zgolj za enega od njih. Namen takšne ureditve je preprečiti ločevanje bratov in sester, rojenih v okviru iste nadomestne nosečnosti.

Na koncu je sodišče presodilo, da otroka kljub skupni nosečnosti v pravnem okvirju nista brat in sestra in da zakon zato ne preprečuje, da bi bila kot starša deklice uradno priznana njena biološka starša.

Nadomestna mati je že imela par otrok

Vpletena para so po navedbah iz sodbe povezali skupni prijatelji. Eden od parov po naravni poti ni mogel imeti otrok, saj se je ženska rodila brez maternice. Druga ženska, ki pa je s partnerjem že imela pet otrok, je zato pristala na altruistično nadomestno materinstvo. Aprila 2025 so ji v maternico vstavili zarodek drugega para.

Približno dva tedna pozneje je ultrazvočni pregled pokazal, da se v maternici ne razvija le en plod, pač pa dva. Nadaljnje preiskave so pokazale, da je bila deklica spočeta iz zarodka, vstavljenega v okviru postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, medtem ko je bil deček spočet po naravni poti.

Sodišče je pri tem poudarilo dejstvo, da nosečnost z drugim otrokom ni bila načrtovana, ne pomeni, da otrok ni bil zaželen.

Družini si želita, da otroka ostaneta v stiku

V okviru sodnega postopka so vpleteni najeli tudi neodvisnega svetovalca, ki je ocenil okoliščine primera in morebitne dolgoročne posledice za otroka. V poročilu je navedel, da bi lahko dejstvo, da sta bila otroka rojena v istem porodu in sta nosečnost preživela skupaj, imelo pomemben vpliv na njuno odraščanje.

Obe družini sta izrazili željo, da bi otroka tudi v prihodnje ohranila stik ter odraščala z razumevanjem svojega izvora in medsebojne povezave. Sodišče je nazadnje odločilo, da so okoliščine primera tako posebne, da otrok kljub rojstvu iz iste nosečnosti ni mogoče obravnavati kot običajna dvojčka oziroma sorojenca.