Saga okoli meje višine javnega dolga in plačila ameriških obveznosti ostaja brez epiloga, zaradi česar se je največje svetovno gospodarstvo, vsaj v teoriji, znašlo na robu propada. Republikanci izhod iz krize še naprej pogojujejo z zahtevo, da demokrati oklestijo javno porabo, slednji pa se tega vztrajno otepajo. Čas medtem neusmiljeno teče dalje in politika onkraj Atlantika se je znašla "v nori situaciji".
Grozeča dolžniška kriza v ZDA z vsakim novim dnem dobiva nove razsežnosti, zaradi potencialne “gospodarske katastrofe” pa se je ameriški predsednik Joe Biden po vrhu G7 v Hirošimi vrnil kar neposredno domov in odpovedal politični obisk v Oceaniji.
CNN poroča celo, da se je Biden v deželi vzhajajočega sonca znašel v zelo nenavadni situaciji, ko ni bil uspešen pri pomirjanju drugih voditeljev, da Washington svetovnega gospodarstva ne bo pahnil v kaos.
Spomnimo, da so ZDA januarja letos dosegle zgornjo mejo višine javnega dolga, ki jo določa zakon. Ameriški dolg je s tem dosegel višino 31.400 milijard ameriških dolarjev oziroma 120 odstotkov letnega BDP (za primerjavo: slovenski javni dolg znaša 70 odstotkov letnega BDP).
O dolžniškem problemu onkraj Atlantika dalj časa ni bilo slišati veliko – finančno ministrstvo je razmere začasno obvladalo z “izrednimi ukrepi” –, v zadnjih tednih pa je prevelik javni dolg postal ena glavnih skrbi ameriškega političnega vrha. Ministrica za finance Janet Yellen je namreč na začetku maja opozorila, da bi vladi lahko že 1. junija zmanjkalo denarja za poravnavo sprotnih obveznosti, kot so plače javnih uslužbencev.
Ameriški mediji polni grozečih naslovnic
Rešitev bi lahko bil dvig meje višine javnega dolga v kongresu, vendar republikanci svoje glasove v predstavniškem domu, kjer imajo večino, pogojujejo z zmanjšanjem tekoče in prihodnje porabe javnega denarja, omejitve pa hkrati zahtevajo tudi pri socialnih programih.
A čas neusmiljeno teče, zato CNN opozarja, da bodo republikanci in ameriški predsednik morali najti kompromis v naslednjih nekaj dneh, če želijo, da ZDA ohranijo sloves temelja globalne ekonomije.
Zaradi približujočega se datuma “gospodarske katastrofe” je pritisk ogromen, občutna škoda pa bi lahko nastala že prej, če bi trg aktualna politična neskladja prepoznal kot nerešljiva, kar bi skrhalo kredibilnost ameriškega dolga.
Tamkajšnji mediji v luči potencialne dolžniške krize opozarjajo še, da bi se ameriška nezmožnost plačila dolgov po finančnih trgih prelila tudi drugam. Slednje bi verjetno sprožilo recesijo, kar bi se kazalo s padcem ravni zaposlitve, s tem pa bi se še dodatno okrnilo zaupanje ameriških družin v ekonomsko varnost.
Država kot “talka”
Po seriji napornih pogovorov med predstavniki spodnjega doma kongresa in Bele hiše se je Biden sestal na pogajanjih s predsednikom predstavniškega doma, republikancem Kevinom McCarthyjem. Joe Biden je pri pogajanjih že omilil svoja prvotna stališča, da se o višini meje javnega dolga ne bo pogajal. Po poročanju CNN mora kongres to mejo zvišati, če želi poplačati porabo, ki sta jo potrdila kongres in predhodni predsedniki.
V republikanski stranki tega ne želijo storiti, zato jim Bela hiša očita neodgovornost, s tem, ko imajo državo za “talko” na tako kritičnem področju. Republikanci medtem vztrajajo, da je aktualna vlada preveč razsipna z javnim denarjem, grozečo dolžniško krizo pa dojemajo kot glaven pogajalski vzvod proti Bidnu.
Biden: Nekateri to delajo, ker želijo preprečiti mojo ponovno izvolitev
Pogajanja so se sicer v času Bidnovega obiska na Japonskem le premaknila z mrtve točke, nato pa ponovno obstala, in strani sta začeli obsojati ena drugo. Ameriški predsednik je ob tem namignil celo, da so nekateri ekstremisti, ki v predstavniškem domu podpirajo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, pripravljeni žrtvovati gospodarstvo v želji, da bi uničili njegovo kampanjo za ponovno izvolitev.
“Mislim, da so v predstavniškem domu nekateri republikanski MAGA podporniki (Make America Great Again oziroma ‘MAGA’ je kratica slogana, ki ga je Trump uporabil na predsedniških volitvah leta 2016, op. a.), ki vedo, kakšno škodo bi to naredilo gospodarstvu. Ker sem jaz predsednik, in predsednik je odgovoren za vse, bo Biden kriv in to je en način, kako zagotoviti, da Biden ne bo ponovno izvoljen,” je namere nekaterih republikancev opisal aktualni predsednik Biden.
Medtem drugo plat zgodbe izpostavlja McCarthy, ki je minulo nedeljo povedal, da Biden svoj položaj pri pogajanjih spreminja zaradi pritiska znotraj demokratske stranke. “Mislim, da se mora oddaljiti od socialistične veje demokratske stranke ter zastopati ZDA,” je bil prepričan predsednik predstavniškega doma.
Pogajanja tokrat drugačna
Pogajanja o javni porabi so v Washingtonu vselej polna vzponov in padcev, ignoriranj in obtoževanj, piše CNN, pogovori pa se običajno najbolj zaostrijo proti njihovemu koncu, ko se želijo vodje obeh polov pokazati, kot neizprosne do nasprotne strani.
Je pa zdajšnje dogajanje okoli javne porabe vseeno drugačno, kot smo ga bili vajeni. Tokrat namreč ni zagotovila, da bi dogovor med Bidnom in McCarthyjem dejansko potrdil tudi kongres. McCarthy je denimo že izpogajal dogovor o dvigu meje višine javnega dolga, v zameno za republikanski seznam želja, a je bil le-ta sprejet z majhno večino. Vsak dogovor, ki ga sprejme Biden, je namreč nezanimiv za republikance, kar veča dvome v uspeh McCarthyja, so prepričani pri omenjenem ameriškem mediju.
Republikanci imajo že zdaj v predstavniškem domu tesno večino, njihov kalifornijski vodja pa je po mnenju novinarja CNN med najslabšimi govorci sodobnejšega časa. CNN namreč spomni na njegovo izvolitev v januarju, ko je z nepopustljivimi republikanci sklenil številne dogovore, v luči tega pa bi lahko McCarthy znova postal talec desne ameriške stranke, v kateri so številni politiki, ki kompromis dojemajo kot poraz.
“Predsednik je v prvih dveh letih predsedovanja navil javno porabo”
Predsednik Biden se v tem smislu niti ne moti, ko pravi, da so nekateri privrženci prejšnjega ameriškega predsednika pripravljeni tvegati gospodarsko katastrofo, če ta uniči njegovo izvolitev in Trumpu pomaga do še drugega mandata v Beli hiši. Če kaj, republikanci zahtevajo celo čedalje več, so še prepričani na CNN. Predlog državnega proračuna, ki ga je republikanska stranka predstavila minuli konec tedna, vključuje vsaj dva dela, ki nista bila vključena v prvotni predlog – prvi se dotika imigrantov, drugi pa dodatnih zahtev za pridobitev enega od socialnih programov.
Kevin McCarthy je v svojih zahtevah med drugim dobil podporo republikanskega senatorja Billa Cassidyja iz Louisiane, ki je za ameriške medije povedal, da je aktualni predsednik v prvih dveh letih predsedovanja navil javno porabo, zdaj pa želi, da republikanci to sprejmejo kot novo osnovo: “Mislim, da so republikanci in Američani dovolj razumni, da povedo ‘gospod predsednik, samo zato, ker imate umetno napihnjeno porabo v prvih dveh letih predsedovanja, kar nam je mimogrede dalo tudi takšno in drugačno inflacijo, lahko to postane nova meja?'”
Republikanci porabo že zvišali v času Trumpa
CNN ob tem piše, da imajo republikanci sicer vso pravico do iskanja načinov, kako omejiti porabo. Vendar pa naklonjenost te iste stranke, ki ima večino v predstavniškem domu, da mejo višine javnega dolga uporabi za zmanjšanje porabe in s tem tvega gospodarsko nočno moro, kaže na radikalizacijo.
McCarthy bi lahko dogovore sklepal skozi pogajanja, ki bi bila manj rizična za ZDA, obenem pa je republikanska stranka na udaru tudi zaradi obtožb hinavščine, saj so bili v času predsedovanja Donalda Trumpa naklonjeni do dviga meje višine javnega dolga.
Ministrica za finance Janet Yellen je v nedeljo zavrnila tudi trditve republikancev, da bi vodilna administracija lahko rok za dvig meje zadolževanja z začetka meseca podaljšala do 15. junija. Kot je pojasnila, je verjetnost, da bi se državne finance obdržale do takrat, zelo nizka.
“Če se meja zadolževanja ne bo zvišala, bodo na vrsti težke odločitve, katere račune bo treba pustiti neplačane,” je dejala Yellen na televiziji NBC.
Ameriška politika se igra nevarno igro
Igra, ki jo igrajo demokrati in republikanci, je nevarna, saj dinamika pogajanj zdaj temelji na predpostavki obeh strani, da bo druga plačala največjo politično ceno, če se največje svetovno gospodarstvo zaradi neizpolnitve obveznosti zruši.
Vprašljivo je tudi, ali dozdajšnje republikansko zavračanje kompromisa z Bidnom v celoti odraža voljo Američanov.
Končen epilog sage o javni porabi bo vplival tudi na nadaljnjo dinamiko v Washingtonu. Če bo Biden popustil, bo republikanska stranka verjetno ponovno poskusila omejiti njegove možnosti glede meje višine javnega dolga še pred naslednjimi volitvami. Spopad bo prav tako pomemben za Bidnovo zapuščino, saj skušajo republikanci omejiti nekatere predhodne dosežke predsednika, vključno z njegovimi prizadevanji za boj proti podnebnim spremembam.
Podobno kot McCarthy se tudi Biden sooča s političnim pritiskom v svoji stranki, potem ko so nekateri progresivni demokrati izrazili strahove, da bo predsednik pri sklepanju dogovorov preveč radodaren. Demokrati so obenem še posebej nezadovoljni zaradi prizadevanj republikanske stranke, ki želi uvesti nove zahteve za delo pri državnem zdravstvenem programu in prehrambnih ugodnostih za družine v stiski.
“Smo v nori situaciji”
Nekateri demokrati zdaj predsednika pozivajo celo, naj s pooblastili, določenimi v 14. amandmaju ustave, enostransko dvigne mejo zadolževanja – čeprav je ta naloga po zakonu rezervirana za kongres. Predsednik je na Japonskem dejal, da verjame, da ima za to pooblastila, vendar pa dvomi o možnosti takšnega ukrepa v trenutnem časovnem okviru in o možnosti, da bi takšen ukrep bil podprt v pravnih sporih, ki bi se lahko razpletli vse do vrhovnega sodišča.
Medtem ko bi bile osrednje žrtve ameriške nezmožnosti plačila dolgov milijoni Američanov, napet političen trenutek predstavlja grožnjo tudi karierama Bidna in McCarthyja.
“Smo v nori situaciji,” je na televiziji ABC dejal demokratski senator Chris Van Hollen iz Marylanda.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje