Bruselj je pred enim letom zatresla afera Katargate. Razkritja, da je skupina evropskih poslancev in uradnikov iz Katarja, Maroka in Mavretanije prejemala plačila za vplivanje na delo Evropskega parlamenta, so močno zbila ugled osrednje evropske institucije. Sodnega epiloga po enem letu še ni, na plan pa prihajajo nove podrobnosti o delovanju mreže nekdanjih in sedanjih evroposlancev. Kako so skoraj dosegli ukinitev vizumov za potovanja med EU in Katarjem ter zakaj nagrade saharov niso prejeli aktivisti proti suženjstvu? Kaj je razlog, da je nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kaili na dan policijskih racij v kovček natrpala 150.000 evrov?
V soboto bo minilo eno leto, odkar so v Bruslju stekle prve policijske racije, ki so na plan prinesle afero Katargate. Skupina evropskih uradnikov in poslancev naj bi več let prejemala denar od Katarja, Maroka in Mavretanije, v zameno pa vplivala na odločitve Evropskega parlamenta, ki bi koristile njihovim mecenom. Afera je močno zatresla Evropski parlament, saj so se v policijskem pridržanju znašli tudi ljudje z zelo pomembnimi položaji v srcu Evropske unije.
Kot glavne osumljence so policisti prijeli in zaslišali zdajšnjega evropskega poslanca skupine Andrea Cozzolina, bivšega poslanca Piera Antonia Panzerija, Francesca Giorgija, ki je obema svetoval, in takratno podpredsednico Evropskega parlamenta Evo Kaili. Na sodišče je moral zaradi vpletenosti priti tudi sedanji evroposlanec Marc Tarabella, policija pa je preiskala tudi domovanje poslanke Marie Arena in njenih sorodnikov. Vsi aktualni evroposlanci, vpleteni v afero, so bili člani evropske skupine socialistov in demokratov S&D. Kaili so po razlitjih iz nje izključili, Tarabella in Cozzolino pa sta izstopila sama.
Osumljencem očitajo pranje denarja, korupcijo in sodelovanje v kriminalni združbi. Nekateri so se s tožilci pogodili, drugi so se podali v sodno bitko. Med temi so sedanji poslanci Kaili, Cozzolino in Tarabella, ki so malo zmago na sodišču že dosegli. Odvetniki so namreč preiskovalcem očitali, da so dokaze zbirali na nedovoljen način in pri tem kršili poslansko imuniteto parlamentarcev, zaradi česar je sodišče septembra sprožilo notranji nadzor. Sodni postopek se tako zamika na maj 2024.
V javnost kljub temu prihajajo podrobnosti o delovanju skupine. Bruseljski časnik Politico je namreč pridobil prepise zaslišanj in dokumente, v katerih so navedena vsa dejanja osumljencev, s katerimi so v Evropskem parlamentu skrbeli za lepo podobo in koristne odločitve za njihove plačnike. Katar, Maroko in Mavretanija so za to evropskim uradnikom in poslancem med letoma 2018 in 2022 plačali štiri milijone evrov.
Navijanje za vizumski sporazum, spodkopavanje resolucij in olepševanje
Dokument z več sto aktivnostmi je policija odkrila na računalniku Francesca Giorgija, ki je imel skupaj z nekdanjim poslancem Panzerijem vodilno vlogo pri aktivnostih. Giorgi je sicer na policijskem zaslišanju dejal, da so svoj vpliv na odločitve Parlamenta včasih napihnili in “izstavljali račune” tudi za izmišljene aktivnosti. Skupina naj bi vplivala na pomembne odločitve EU. Prek mreže sodelavcev v Parlamentu, ki so jih poimenovali kot vojake, naj bi poskrbeli za izničenje šestih resolucij, ki so obsojale kršitve človekovih pravic v Katarju. Parlament je sicer takšno resolucijo sprejel novembra lani.
Panzerijeva in Giorgijeva mreža naj bi si močno prizadevala tudi, da bi EU in Katar sklenila brezvizumski režim, s čimer bi se močno olajšala potovanja med Unijo in zalivsko državo. Sklenitev režima je le nekaj dni pred decembrskimi racijami prejela zeleno luč na parlamentarnem odboru za državljanske svoboščine, po izbruhu afere Katargate pa je glasovanje o tem predlogu na čakanju.
Mreža evropskih poslancev in uradnikov je po naročilu Katarja skušala poskrbeti tudi za lepšo podobo države. Giorgijevi zapiski navajajo, da so poskrbeli za spremembo narativa okoli izkoriščanja delavcev pred svetovnim nogometnim prvenstvom 2022, na zaslišanje katarskega zunanjega ministra v Evropskem parlamentu pa so poslali poslance z vnaprej pripravljenimi prijaznimi vprašanji. Vpleteni naj bi bili tudi pri odločitvah proti Združenim arabskim emiratom in objavah nekaterih evropskih institucij, ki so bile kritične do Savdske Arabije. Gre za državi, ki s Katarjem nista v najboljših odnosih.
Panzeri, Giorgi in ostali vpleteni so bili tudi na plačilni listi Mavretanije in Maroka. V korist zadnjega so poskrbeli za resolucijo Evropskega parlamenta proti Alžiriji in za omilitev resolucije o ravnanju Maroka med migracijsko krizo v letu 2021. Mavretanija naj bi uradnikom plačala za to, da bi onemogočili podelitev nagrade saharov aktivistom, ki se borijo proti suženjstvu.
Trije obrazi z zaslišanj in denarna rezerva za jedrski napad
Novinarjem Politica so v roke prišli tudi prepisi zaslišanja glavnih osumljencev, ki so ubrali različne taktike. Bivši evroposlanec Pier Antonio Panzeri je vpletenost v shemo najprej priznal, nato pa vse skupaj ostro zanikal. Glede na transkript zaslišanja je trdil, da je plačilo v gotovini prejemal v zameno za svetovanje ter da ni delal v korist Katarja. Januarja letos, dober mesec po zaslišanju, se je Panzeri pogodil s tožilstvom in očitana kazniva dejanja priznal. V zameno za informacije o delovanju sheme so mu prisodili omejeno zaporno kazen, globo in zaseg nelegalno pridobljenega premoženja.
Bolj zgovoren je bil na zaslišanju njegov svetovalec Giorgi. Preiskovalcem je povedal, da je Panzeri po dogovoru s Katarjem organiziral lobistične operacije v Evropskem parlamentu. Sam naj bi pomagal pri projektu in na bruseljskih parkiriščih zbiral vrečke z gotovino, ki so jih prinašali katarski odposlanci. Sodelovanje v shemi je obžaloval, na zaslišanju pa je skušal tudi zaščititi svojo partnerko Evo Kaili. “Storil bom vse potrebno, da bo moja hčerka lahko ostala pri materi,” je dejal po poročanju Politica.
Zaslišali so tudi Evo Kaili. Zatrdila je, da v shemo ni bila vpletena, o aretaciji moža pa je izvedela iz časopisa, ki je omenjal velike vsote denarja. Spomnila se je, da je Giorgi v sefu hranil gotovino, ker pa se je zbala, da gre za umazani denar, je v kovček natlačila 150 tisoč evrov gotovine in prosila očeta, naj ga odnese drugam. Policija je gospoda s kovčkom še isti dan ujela v luksuznem bruseljskem hotelu. Kaili pa je v sefu pustila med 30 in 40 tisoč evrov svojega denarja, ki ga je, kot je povedala policistom, preventivno hranila za primer jedrskega napada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje