Psihiatrična klinika Ljubljana, ki je zaradi pričevanj o nasilju nad pacienti že več mesecev pod drobnogledom kriminalistov ter komisije za sistemski nadzor pri ministrstvu za zdravje, je bila pred nekaj tedni tudi tarča finančne prevare. Po naših zanesljivih informacijah je bila klinika ob skoraj 50.000 evrov. Informacije N1 nakazujejo, da je lahko bila tarča finančnega napada tudi zato, ker naj bi že pred časom popustil njen sistem notranjih kontrol. Toda: ali skuša vodstvo klinike odgovornost za nakazilo zdaj prevaliti na dve zaposleni v računovodstvu?
Prevara se je po naših informacijah zgodila zaradi lažnega elektronskega sporočila. Tega so storilci v imenu strokovne direktorice prof. dr. Blanke Kores Plesničar poslali zaposleni v računovodstvu Psihiatrične klinike Ljubljana, ki je bila pooblaščena za nakazila. V sporočilu naj bi ji storilec v imenu strokovne direktorice naročil, naj čim prej plača nekaj več kot 49.000 evrov določenemu podjetju.
Zaposlena po naših neuradnih informacijah nad takšnim sporočilom ni bila začudena, saj naj bi navodila o tovrstnih izrednih nakazilih, ki niso temeljila na pogodbi z dobaviteljem in s katerimi se je običajno mudilo, v računovodstvo prihajala tudi prej.
Prek uprave za javna plačila, prek katere poslujejo proračunski porabniki, naj bi tako nakazala navedeni znesek, ki ga je po naših informacijah kot druga podpisnica potrdila druga zaposlena v računovodstvu.
Šele po nakazilu pa naj bi ugotovili, da je bilo elektronsko sporočilo s podatki za nakazilo poslano z druge domene, ne z uradne domene psihiatrične klinike – in da je torej bilo lažno.
Prevara, ki razgali pomanjkljivosti
Te tako imenovane “direktorske prevare” so po navedbah policije in drugih sogovornikov s področja varnosti poslovanja zelo pogoste. V podjetjih in organizacijah, ki jih storilci izberejo za tarče, pogosto razgalijo pomanjkljiv sistem notranjih kontrol, kar se je po mnenju nekaterih sogovornikov s klinike kot tudi strokovnjakov s področja financ in računovodstva zgodilo tudi v tem primeru.
Vsako nakazilo, še posebej pa tovrstno nakazilo višje vrednosti, bi moral kot drugi podpisnik v sistemu uprave za javna plačila potrditi direktor ali druga odgovorna oseba, pravi več sogovornikov s področja financ.
Direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar po navedbah našega vira nakazil na portalu uprave za javna plačila ne potrjuje. Pomočnika za finančno področje po naših informacijah ni imenoval že od leta 2012, delovno mesto vodje računovodstva pa naj bi bilo izpraznjeno že od pomladi 2021, ko je prejšnja vodja dala odpoved. Že več let naj bi bilo izpraznjeno tudi delovno mesto vodje sektorja za ekonomiko in finance.
V primeru finančne prevare sta plačilo po naših informacijah potrdili zaposleni s peto stopnjo izobrazbe, ki nimata in nista imeli nikakršne vodstvene funkcije na kliniki. Po naših informacijah naj bi bili poleg njiju za potrjevanje nakazil pooblaščeni tudi ostali zaposleni v računovodstvu – teh naj bi bilo skupaj osem.
Upravi za javna plačila mora zavod posredovati seznam zaposlenih, ki lahko izvršujejo nakazila. Ta seznam podpiše odgovorna oseba, v tem primeru generalni direktor, s čimer jih tudi pooblasti za izvrševanje nakazil.
Tik preden je psihiatrična klinika javnost o skoraj 50 tisoč evrov težki prevari obvestila sama, smo novinarska vprašanja o tem na kliniko poslali mi. Zanimalo nas je, kako velika premoženjska škoda je nastala, ali drži, da je šlo za 50.000 evrov, ali drži, da je bila prevara izpeljana na zgoraj opisani način in katere varovalke preprečujejo, da bi se takšne prevare na kliniki dogajale.
Na naša podrobna vprašanja o dogodku niso odgovorili, pa čeprav vprašanj na kliniko nismo poslali zgolj enkrat, pač pa kar dvakrat. Prvič že 20. novembra. Dva dni kasneje je klinika sama medijem v Sloveniji poslala sporočilo za javnost, v katerem so priznali dogodek, čeprav se je ta po naših informacijah zgodil že 3. novembra.
V sporočilu so med drugim zapisali, da so takoj, ko so odkrili goljufijo, obvestili ministrstvo za finance, Banko Slovenije in policijo ter da so podali ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja s področja finančnih goljufij.
Dva dni po tem, ko so z incidentom seznanili medije, torej 24. novembra, pa se je na zavodu za zaposlovanje pojavil tudi zaposlitveni oglas za strokovnega sodelavca za ekonomsko področje na kliniki.
Sled za denarjem pogosto izgubljena
Na policiji so že pred dvema tednoma za N1 potrdili, da preiskujejo sum omenjenega kaznivega dejanja. “Lahko potrdimo, da smo bili v začetku tega meseca obveščeni o sumu kaznivega dejanja t. i. direktorske goljufije, kjer je do sedaj neznani storilec zaposlenega, pooblaščenega za izvedbo plačil, z zvijačo zavedel, da je izvedel nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa na račun v tujini,” so zapisali na policiji.
Ob tem so pojasnili še, da v takšnih primerih “storilci prek javno dostopnih podatkov, objavljenih na spletu, poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa najpogosteje na elektronski predal tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo. V sporočilu se predstavijo kot direktor ali druga odgovorna oseba družbe, pri čemer poskušajo prepričati prejemnika, naj opravi nakazilo denarja na določen transakcijski račun v tujini.”
Po navedbah policije gre največkrat za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji, Španiji, Turčiji ali na Slovaškem. “Imetniki teh bančnih računov so t. i. denarne mule, ki nakazan znesek praviloma takoj dvignejo in po drugi denarni poti, navadno z nakazilom prek plačilnega sistema Western Union, prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, zato je lahko sled za denarjem izgubljena.”
Po navedbah STA so s klinike sporočili, da “je za spletno goljufijo odgovorna kriminalna združba, ki naj bi prek računa v portugalski banki v zadnjem času oškodovala več subjektov”.
“Sistem notranjih kontrol očitno ni deloval oziroma je deloval slabo”
Za komentar smo vprašali na Združenje zdravstvenih domov Slovenije. Zaradi povsem objektivne ocene nismo povedali, za kateri javni zdravstveni zavod je šlo, a ko smo opisali, kako naj bi se zgodila prevara, je v. d. direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar povedala: “Na podlagi opisanega lahko trdim, da v tem primeru sistem notranjih kontrol ni deloval oziroma je deloval slabo.”
Opozorila je, da so v zavodih, kjer je sistem dobro urejen, takšna neobičajna plačila redka, saj je večina računov izdana na podlagi pogodb z dobavitelji. A tudi v primeru teh neobičajnih plačil bi moral biti sistem potrjevanja računov oziroma revizijska sled opredeljena z internimi pravili, na primer tako, da ko račun prispe, gre v finančno službo v preverbo, nato ga potrdita praviloma dve odgovorni osebi in šele nato se uvrsti v vrstni red za plačilo skladno z dolžniško-upniškim razmerjem, je dejala Jevševar, ki dela tudi kot notranja revizorka.
“Če se je zaposleni takšno sporočilo zdelo nekaj običajnega, lahko sklepam, da v tem zavodu zadev nimajo povsem pravilno urejenih. Ni namreč običajno, da direktorji ali finančni direktorji (v tem primeru je šlo za strokovno direktorico, op. a.) pišejo elektronska sporočila z navodili za plačilo,” je še dejala Tatjana Jevševar.
Na vprašanje, ali je običajno, da plačilo potrdita dve zaposleni v računovodstvu, ki nimata vodstvene funkcije, pa je odgovorila: “Eden od dveh pooblaščenih za potrditev plačila je običajno odgovorna oseba v organizaciji. Odvisno, kako velika institucija je to – nekateri imajo za to odgovorno osebo določeno računovodjo, drugi finančnega direktorja, tretji neposredno generalnega direktorja. Eden od podpisnikov je torej običajno oseba, ki neposredno rokuje z računi; ta preverja tudi pravilnost izdaje računa in njegovo vsebino, nato pa odgovorni osebi predlaga dokončno potrditev nakazila. Takšen je sistem, ki je praviloma učinkovit.”
O strokovnem nadzoru na kliniki molčijo
Vodstvo klinike je sicer v sporočilu za javnost zagotovilo, da psihiatrična klinika “izvaja predpisane in tudi dodatne varnostne ukrepe s področja kibernetske ter spletne varnosti”.
Poudarili pa so tudi, da so po incidentu uvedli izredni strokovni nadzor. Kliniko smo dvakrat zaprosili za zapisnik oziroma poročilo o opravljenem nadzoru in sklep, vendar nam tudi na to prošnjo niso odgovorili.
Po naših informacijah je nadzor zaključen, v ugotovitvah nadzora pa naj bi vodstvo klinike prepoznalo tudi podlago za izredno odpoved delovnega razmerja dvema zaposlenima v računovodstvu, ki sta nakazilo izvedli. Zalar naj bi jima očital hudo malomarnost in naklepno ravnanje.
Tudi ob tem notranjem strokovnem nadzoru – kot v primeru nekaterih drugih, o katerih smo poročali – pa se postavlja vprašanje o njegovi ustrezni izvedbi.
Kot predsednica tričlanske komisije ga je namreč vodila diplomirana ekonomistka Marija Horvat, ki na kliniki ni zaposlena. Bila pa je članica sveta zavoda v prejšnji sestavi, v katerem je vlada zaradi neukrepanja sveta zavoda ob pričevanjih o nasilju na kliniki v začetku junija zamenjala vseh svojih pet predstavnikov.
Zakaj je nadzor vodila nekdanja članica sveta zavoda?
Tedanji svet zavoda je vodila Branka Neffat, po našem majskem razkritju pričevanj o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana pa je svet zavoda soglasno sklenil, da v celoti podpira delo vodstva klinike.
Marija Horvat takrat sicer ni bila zamenjana, saj je bila v svet klinike imenovana kot predstavnica Mestne občine Ljubljana in ne vlade, zato je vlada tudi ni mogla razrešiti. Na dan, ko je vlada zamenjala svojih pet predstavnikov ustanovitelja, pa je v Odmevih zagovarjala vodstvo klinike in poudarila, da nepravilnosti ni bilo. Na vprašanje voditelja, zakaj je bilo v tistem času na kliniki izrečenih 14 opominov pred odpovedjo, pa je med drugim odgovorila: “Resnice so tam notri vedno nekako malo drugačne kot pa zunaj.”
Z nedavnim imenovanjem novega sveta zavoda, ki se je 9. novembra prvič sestal, je tudi Marija Horvat izgubila mesto svetnice, saj v novi sestavi ni več predstavnika lokalne skupnosti.
Zakaj je bila torej nekaj mesecev po tem, ko je vodstvu klinike kljub obtožbam o nasilju tudi javno izrekla podporo, prav ona imenovana na čelo komisije za interni strokovni nadzor? In zakaj je komisijo za notranji nadzor vodil nekdo od zunaj? A tudi na to naše vprašanje na Psihiatrični kliniki Ljubljana niso odgovorili, čeprav smo jim ga poslali ne le enkrat, pač pa kar dvakrat.
Ko smo Marijo Horvat poklicali za odziv, je dejala, da jo je v komisijo za nadzor “povabilo vodstvo klinike” zaradi njenih izkušenj s področja financ in računovodstva. To, da je vodila komisijo za notranji nadzor, čeprav na kliniki ni zaposlena, se ji ne zdi nenavadno. “Zunanji nadzor bi lahko odredil le minister,” je komentirala.
Dejala je, da so v nadzoru obravnavali celotno organizacijo poslovanja in na pogovor povabili vse, ki so bili vključeni v dogajanje v zvezi s spornim nakazilom.
“Ugotovili smo, da je šlo za prvi takšen primer. Prof. dr. Blanka Kores Plesničar (strokovna direktorica klinike, op. a.) še nikoli ni dala naročila za nakazilo, ki ne bi temeljilo na pogodbi ali računu,” je zatrdila. Tega, da naj bi zaposlenima v računovodstvu grozila izredna odpoved delovnega razmerja, Marija Horvat ni želela komentirati, dejala je le, da komisija za nadzor takšnega ukrepa ni predlagala. Očitek o morebitni pristranskosti do vodstva klinike je zavrnila, rekoč, da so v komisiji “samo gledali dejstva in izvajali pogovore”.
Marija Horvat je sicer že tretji mandat predsednica nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana, aktivna pa je tudi v stranki Desus. Glede na javno dostopne podatke je predsednica strankinega ljubljanskega pokrajinskega odbora. Leta 2014 je kot kandidatka Desusa kandidirala za županjo Ljubljane.
Kdo je kriv?
Tatjana Jevševar iz Združenja zdravstvenih zavodov je poudarila, da ima odgovornost za vzpostavitev sistema notranjih kontrol “najvišje vodstvo v povezavi z zaposlenimi, ki izvajajo ta sistem. Če je ta sistem – pravimo mu revizijska sled – vzpostavljen in predpisan, je jasno tudi, kdo so osebe, ki so odgovorne za obravnavo dokumenta oziroma računa in za nakazilo. V tem primeru je mogoče enostavno ugotoviti, kje je nastala vrzel. Če pa revizijska sled ni definirana in torej sistem notranjih kontrol ni ustrezno vzpostavljen, so odgovorni tisti, ki so ravnali s tem dokumentom.”
Zaposleni v računovodstvu tako velikega nakazila ne bi smeli odobriti sami, meni sogovornica. A ob tem je dodala: “Če je takšen način poslovanja v zavodu običajen, če sta zaposleni potrjevali nakazila na podlagi tovrstnih elektronskih sporočil vodstva, potem bi njuno sankcioniranje lahko razumeli predvsem kot vzorčni primer discipliniranja ostalih, ne pa kot poskus ureditve sistema delovanja notranjih kontrol.”
Direktor strokovne službe Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije dr. Matjaž Prusnik pa je za N1 dejal: “Plačilni promet je zadeva, ki je zelo natančno dorečena in prostora za interpretacije ni. Če je sistem notranjih kontrol bil vzpostavljen in mu zaposleni v računovodstvu nista sledili, je krivda na njiju. Če pa sta pravilom sledili, a se je izkazalo, da so ta pravila pomanjkljiva, je krivda na tistem, ki je takšen pomanjkljivi sistem notranjih kontrol vzpostavil.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje