Nova študija napoveduje katastrofo: “Če se to zgodi, je z razvito Evropo konec”

Svet 10. Feb 202413:30 20 komentarjev
Foto: PROFIMEDIA

Svet se bliža točki brez povratka. V včeraj objavljeni študiji v reviji Science Advances raziskovalci namreč ugotavljajo, da bi se severnoatlantsko kroženje vode, ki Evropi prinaša toploto, lahko upočasnilo, kar bi pomenilo ekstremno ohladitev evropskega podnebja. Kot je za N1 pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik, bi to vodilo v konec evropskega kmetijstva. Se katastrofi še lahko ognemo?

Evropo poleg sončne energije ogreva toplota severnoatlantske meridionalne cirkulacije, torej kroženje morske vode, ki poteka od južnega do severnega roba Atlantika. S tem se površinska morska voda večinoma premika iznad osrednjega dela Atlantika proti severu, ta topla voda, ki pride iz ekvatorialnega območja, pa ogreva Severno in Zahodno Evropo. “Zime so tu tako precej toplejše, kot bi bile brez tega morskega toka,” je za N1 dejal klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Zaradi podnebnih sprememb in globalnega segrevanja je to kroženje v Atlantiku zdaj ogroženo. Zakaj? Globalno segrevanje denimo s taljenji ledenikov in ledenih plošč namreč upočasnjuje ta tok, saj se v slano vodo izlivajo večje količine sladke vode. Čeprav je to upočasnjevanje za zdaj še razmeroma neznatno, pa bi bilo v prihodnje lahko precej bolj opazno. “Tudi meritve kažejo, da se to že dogaja. Dokler bo moč tega toka približno na tej ravni, kot je v zadnjih stoletjih, kakšnih posebnih posledic za Evropo ne bo,” je dejal Vertačnik.

A nova študija, ki so jo v petek objavili v reviji Science Advances, kaže nasprotno. Raziskovalci so ugotovili, da se bo tok najverjetneje upočasnil – v skrajnem primeru lahko že do sredine 21. stoletja.

Severnoatlantska meridionalna cirkulacija
Severnoatlantska meridionalna cirkulacija (Foto: PROFIMEDIA)

Skorajda neprestana slana bi onemogočila evropsko kmetijstvo

S tem Evropa ne bi več prejela dotoka tople vode. In to bi lahko vodilo v obratno katastrofo, kot jo je globalno segrevanje napovedovalo do zdaj – v ekstremno ohladitev. “Brez dotoka toplote bodo zime mnogo hladnejše, kot so zdaj,” je dejal Vertačnik.

Na severu in zahodu Evrope bi se temperature lahko spustile za kar 10 stopinj Celzija, to pa bi pomenilo “pravo katastrofo”. Nižje temperature bi pomenile konec za skorajda kakršnokoli obliko kmetijstva v Evropi. “Slana bi se začela pojavljati tudi maja in celo junija, zato bi bila kakršna koli resna kmetijska proizvodnja v večjem delu Evrope onemogočena,” je dejal.

Bi pa spremembe prizadele tudi jug Evrope. Poleg kmetijstva bi se “izredno povečala” poraba energije za ogrevanje, popolnoma neprimerni pa bi bili tudi mnogo objekti, v katerih ljudje živijo zdaj. Podnebje bi bilo po Vertačnikovih besedah s spremembami bolj podobno kanadski klimi.

In kako preprečiti katastrofo?

Katastrofo bi lahko preprečili le tako, da bi nemudoma zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Ti bi morali do sredine stoletja doseči število nič. S temi opozorili bi po besedah Vertačnika morala Evropa s hitro strategijo zmanjšati izpuste in s tem dati zgled ostalim delom sveta.

“Če ne, se zna zgoditi, da bo prav Evropa najbolj prizadeta na celem svetu,” še svari Vertačnik.

Avtorji raziskave so ugotovili, da bi bila omenjena sprememba toka prva v zadnjih 10.000 letih, vplivala pa bi tudi na druge dele sveta.

Ladijske sledi
Kondenzacijske sledi ladij nad Atlantikom (Foto: ESA)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje