ZDA so na podlagi obtožb o kršitvah človekovih pravic na julijskih protivladnih protestih uvedle sankcije zoper kubanskega obrambnega ministra in posebno enoto kubanskega notranjega ministrstva.
ZDA so v četrtek uvedle nove sankcije proti Kubi. Sankcije so prve, ki jih je uvedla administracija predsednika Joeja Bidna (vodenje ZDA je prevzel januarja letos), ZDA pa so jih uvedle proti obrambnemu ministru Álvaru Lópezu Mieiri in posebni enoti kubanskega notranjega ministrstva SNB zaradi obtožb o zatiranju protivladnih protestnikov.
Biden je dejal, da je to šele začetek, saj bodo ZDA še naprej uvajale sankcije proti posameznikom, ki so odgovorni za zatiranje prebivalcev Kube. Po besedah ameriškega predsednika so López Mieira in pripadniki posebne enote SNB, imenovane tudi črne baretke, gonilna sila zatiranja protestov, ki so julija presenetili kubansko vlado in mednarodno skupnost.
Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je tvitnil, da zavrača neutemeljene in žaljive sankcije ameriške vlade, ki ji je priporočil, naj se osredotoči na represijo in policijsko brutalnost v ZDA. Nove sankcije stremijo h kaznovanju kršiteljev človekovih pravic, vključujejo pa zamrznitev sredstev v ZDA in prepoved potovanja v ZDA. Sankcije imajo tako omejen vpliv – sredstva (sankcioniranih) kubanskih uradnikov se redko znajdejo pod jurisdikcijo ZDA, prav tako ti redko potujejo v to državo.
I refute the unfounded & slanderous US gov. sanctions against Army Corp Gral Alvaro López Miera and the National Special Brigade.
It should rather apply unto itself the Magnitsky Global Act for systematic repression & police brutality that took the lives of 1021 persons in 2020.
— Bruno Rodríguez P (@BrunoRguezP) July 22, 2021
Biden je dejal še, da pri ustvarjanju pritiska na oblasti v Havani sodelujejo z Organizacijo ameriških držav (OAS); prizadevajo da si za izpustitev političnih zapornikov in spoštovanje človekovih pravic. Tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price je dejal, da Washington ponovno ocenjuje tudi politiko do denarnih nakazil kubanskih Američanov na Kubo, ker ne želi, da ta denar konča pri kubanski vladi. Kuba je trenutno “glavna prioriteta”, je za Reuters povedal uslužbenec State Departmenta.
Spomnimo, več tisoč Kubancev se je 11. in 12. julija odpravilo na ulice v protest proti pomanjkanju svobode in življenjskih potrebščin. Med protesti je umrla ena oseba, aretiranih pa je bilo več kot 100 ljudi. Protivladnim shodom so ta konec tedna sledili še provladni, ki se jih je prav tako udeležilo več tisoč ljudi.
Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je sporočil, da bosta ladji mehiške mornarice na Kubo odpeljali hrano in medicinske pripomočke. López Obrador je namreč menil, da so za protivladne proteste na Kubi odgovorne ZDA, saj z embargom slabijo kubansko gospodarstvo, z mehiškega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da gre za dejanje v sklopu mehiške politike “mednarodne solidarnosti”.
Preobrata v politiki do Kube ni na vidiku
Uvajanje novih sankcij ZDA – v Washingtonu so že pred desetletji uvedli embargo na trgovanje s Kubo – najverjetneje pomeni, da Biden ne bo uvedel bistvenih sprememb v politiki do Kube, ki jo je vodil njegov republikanski predhodnik Donald Trump. Ta je nasprotoval normalizaciji diplomatskih odnosov, za katero so si ZDA prizadevale v času, ko je bil v Beli hiši Barack Obama (Biden pa je služboval kot njegov podpredsednik).
Poznavalci menijo, da je rahljanje Bidnove politike do Kube malo verjetno v času do kongresnih volitev, ki bodo v ZDA prihodnje leto. Bidna je na lanskoletnih predsedniških volitev podprlo manj kubanskih Američanov, ki nasprotujejo oblastem v Havani, kot so sprva pričakovali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!