Z ruskim premoženjem v nabavo orožja za Ukrajino. Predlog podprla tudi Slovenija

Svet 18. Mar 202415:51 > 19:54 12 komentarjev
Tanja Fajon
Foto: PROFIMEDIA

Zunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino. V ukrajinskem zračnem obstreljevanju vasi Nikolskoje v ruski regiji Belgorod sta bili danes ubiti dve osebi, še štiri pa so bile ranjene. O napadih so znova poročali tudi iz več ukrajinskih regij, ki so bile ponoči tarča napadov z ruskimi raketami in droni.

Slovenija podpira predlog, da se del prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, porabi za financiranje nabav orožja za Ukrajino, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala ministrica Tanja Fajon. Bruselj bo predlog predstavil še ta teden, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Kot je pojasnila Fajon, Ukrajina v vsakem svojem nastopu pozove k vojaški pomoči. “To izčrpavanje obeh strani zelo dolgo traja. Ključna pomoč, ki jo danes Ukrajina potrebuje na bojiščih, je predvsem vojaška pomoč,” je povedala.

Borrell je po zasedanju dejal, da je med članicami velika podpora uporabi prihodkov od upravljanja ruskega premoženja za podporo Ukrajini. Med drugim za povečanje sredstev v evropskem mirovnem instrumentu, iz katerega se sofinancirajo dobave orožja Ukrajini, in za podporo razvoju ukrajinske obrambne industrije.

“Ne morem reči, da je kdo nasprotoval, ampak želijo konkreten predlog, da bodo lahko podrobno preučili pravno podlago, kar razumem,” je povedal. Napovedal je, da bo predlog predstavil še pred zasedanjem Evropskega sveta, ki se začne v četrtek.

Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države.

Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v govoru v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.

Članice EU so sicer zaenkrat sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, beležijo in upravljajo ločeno.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega več kot dve tretjini v EU.

Fajon je sicer v današnji razpravi na ministrskem zasedanju zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajini. Od začetka vojne je Slovenija tej državi namenila 12 milijonov evrov humanitarne in materialne pomoči, s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom ter na področju zdravstva, so navedli na zunanjem ministrstvu.

Novi napadi tako z ruske kot ukrajinske strani

V ukrajinskem zračnem obstreljevanju vasi Nikolskoje v ruski regiji Belgorod sta bili danes ubiti dve osebi, še štiri pa so bile ranjene, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov.

“Potem ko je zračna obramba odbila napad ukrajinske vojske, sta bili v vasi Nikolskoje ubiti dve osebi, štiri pa so bile ranjene. 17-letnik in moški sta zaradi poškodb umrla na kraju napada, še preden je prispela reševalna služba. Naši reševalci pa so izpod ruševin hiše potegnili majhno deklico,” je dejal Gladkov.

Ukrajinski napadi na obmejne ruske regije so se okrepili v času ruskih predsedniških volitev, na katerih je prepričljivo slavil Vladimir Putin. Skupno je bilo tako od torka v Belgorodu po navedbah lokalnih oblasti ubitih najmanj 13 ljudi.

O ruskih napadih so medtem poročali tudi iz Ukrajine. Ruska vojska je namreč po navedbah Kijeva ponoči proti regiji Harkov izstrelila pet raket, še dve pa proti regiji Sumi. Osrednji in zahodni del države sta bila tarča napada z droni, pri čemer je ukrajinska zračna obramba sestrelila 17 od 22 ruskih dronov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guverner regije Poltava Filip Pronin je poročal tudi o ruskem napadu na rafinerijo nafte v Kremenčuku. Prišlo je do več eksplozij, vendar napad ni terjal žrtev ali poškodoval infrastrukture.

Oblasti v regiji Sumi pa so danes opozorile, da se je število ruskih napadov na regijo v zadnjih dneh znatno povišalo. Samo ponoči in zjutraj je namreč Moskva po njihovih navedbah kar 24-krat obstreljevala regijo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje