Menu Item
Pogovarjali smo se z novinarjem, urednikom in direktorjem N1 Beograd Igorjem Božićem, ki je včeraj v živo poročal o tragediji pred šolo, v kateri je 13-letnik ustrelil osem otrok in varnostnika. Dogajanje ga je, razumljivo močno pretreslo. Kako opisuje razmere v srbski družbi, kakšni so vzroki, ki so privedli do pokola na šoli, in kakšne posledice bo po njegovem mnenju imel ta tragični dogodek?
Včeraj po napadu ste odšli naravnost do šole Vladislava Ribnikarja in od tam spremljali dogodke, poročali. Kaj ste videli, kako ste doživljali dogajanje?
Na začetku nismo imeli vseh informacij. Vedeli smo samo, da je bilo streljanje v šoli. Kmalu pa nam je bilo zaradi številnih policijskih in reševalnih vozil ter specialcev jasno, da se je pripetila grozljiva tragedija. Čeprav so takrat že krožile informacije po družbenih omrežjih, je bilo težko verjeti, da se je kaj takšnega zgodilo.
Da so bili ubiti otroci … In ko izveš, da je bilo ubitih osem otrok … To ni normalno. Tega ne moreš sprejeti kot kakšne druge vesti. Nekaj se zlomi v tebi.
Takšne tragedije to mesto še ni doživelo. Še posebej, ker je morilec otrok. To vsemu daje čisto posebno dimenzijo. To se je videlo tudi sinoči, ko se je spontano zbralo več tisoč ljudi, ki so se v tišini poklonili ubitim otrokom in njihovim staršem, ki so, tako menim, včeraj zjutraj svoje otroke odpeljali v šolo, potem pa so morali izvedeti, da je njihov otrok umrl.
O takšnih stvareh slišiš, da so se zgodile drugod, in enostavno ne morete verjeti, da se je to zgodilo v vašem mestu.
Mnogi, tudi pri nas, ne morejo razumeti, ne le, da se je takšen zločin zgodil, ampak da se je zgodil prav v Srbiji. Nam lahko pojasnite, kaj bi morali razumeti o tem zločinu ljudje, ki ne živijo v Srbiji?
To je nekaj povsem nepričakovanega. Deček, ki je to storil, je star 13 let, vedel pa se je kot vojni veteran. Najbolj šokantno pa je, da je z očetom hodil na strelišče, kjer je streljal s pištolo in vadil ciljanje v tarčo. Da je mladoletni osebi dovoljeno vstopiti na strelišče in tam uporabljati orožje, je nekaj popolnoma neverjetnega.
Šele včeraj smo izvedeli, da se to v Srbiji dogaja. Prej tega javnost ni vedela. Vedel pa je oče in vedeli so ljudje, ki so to dopustili. Iz tega lahko potegnemo samo en nauk: nadzor nad orožjem v Srbiji je treba močno poostriti.
Nedopustno je, da javnost naklonjeno gleda na orožje in njegovo uporabo in ga dojema kot nekaj, kar lahko uporabljajo tudi otroci.
Srbski minister za izobraževanje Branko Ružić je za zločin okrivil “zahodne vrednote”. Po drugi strani so srbski mediji polni zgodb o kriminalu, predvajajo se serije, polne nasilja. Kakšno je stanje srbske družbe v tem smislu?
Problematično. Vse od vojn v 90. letih prejšnjega stoletja, ko smo po televiziji gledali kriminalce, ki so najprej postali družbeno sprejemljivi, nekateri pa kasneje celo idoli mladim.
Predvsem zato, ker je kriminal eden od načinov, kako lahko hitro prideš do denarja in se izogneš vsem tegobam običajnega življenja. Še danes lahko na televiziji vidite kriminalca, ki razlaga svojo resnico. Pred kratkim je neki popularni tabloid objavil intervju z večkratnim posiljevalcem, ki je prišel iz zapora.
To je sicer izzvalo majhen upor, predvsem žensk, vendar na koncu za to nihče ni odgovarjal. Nekateri kriminalci so povezani tudi z oblastjo, ki pa se odzove šele, ko jo okrcajo v tujini. Vse to daje kriminalu družbeno sprejemljivost. Menim, da je to trenutek, ki bi moral biti prelomnica, ko bi se srbska družba morala vprašati, ali ni vse, kar se dogaja v njej zaradi političnih ali materialnih koristi, pravzaprav pot v propad.
Kakšne posledice bo po vašem mnenju imel ta zločin za srbsko družbo?
Predvsem bo pustil globoke brazgotine. Verjetno bo med ljudi vnesel strah in nemir. Posebej v šolah. Te so, razen šole, v kateri se je zgodil zločin, danes odprte.
Že od jutra poslušam, tudi od kolegov, da imajo težave, kako pojasniti otrokom, da morajo danes v šolo. Po drugi strani morajo otroke otresti strahu, za katerega se je zdaj izkazalo, da ni čisto nerealen.
Predstavljajte si zdaj otroka, ki bo gledal drugega otroka, ki se morda nevsakdanje vede, in bo ob tem pomislil, da bo drugi otrok potegnil pištolo in začel streljati. Menim, da bosta strah in nezaupanje narasla. Še posebej pri otrocih, ki so že sedaj veliko bolj komunikativni in vpeti v razna družabna omrežja, po katerih pa seveda krožijo tudi dezinformacije, njihovi starši pa nimajo nadzora nad tem. Te brazgotine bo težko zaceliti.
Kaj pa mediji? Včeraj je predsednik države Vučić na novinarski konferenci objavil mnoge podrobnosti o dečku-storilcu in njegovi družini. Osebne podatke. Se je že začel lov nanju?
Današnje naslovnice medijev so polne vseh vrst etičnih kršitev. Vse lahko preberete o storilcu in njegovi družini. Lov ne le, da se je začel, ampak imate tudi del družbe, ki bo prej ali slej zahteval maščevanje. To je do neke mere razumljivo. Vendar pa so celotno vzdušje, ki nastaja, in pravila, ki se pri tem kršijo, precej značilni za srbske medije.
Ključna beseda pri tem je “empatija”. Te močno primanjkuje tako v medijih kot družbi. Ko smo prenašali novinarsko konferenco, smo bili šokirani nad predsednikovimi besedami. Bral je dečkov psihološki profil, ki so ga napisali zdravniki, govoril je o podrobnostih njegove družine. Razmišljali smo, da bi prenos prekinili. Predsednik o tem ne bi smel obveščati javnosti. Za to ni ne pristojen ne kvalificiran.
Ko smo že pri politiki, ali mislite, da bi lahko ta zločin povzročil tudi nekakšen pretres v politiki? Včeraj je bilo na shodu pred ministrstvom za izobraževanje videti plakate s pozivi k odstopom.
O tem je še prezgodaj govoriti. Javnost pa pričakuje vsaj minimalno empatijo pri ljudeh, ki vodijo srbsko vlado.
Ne le, da je niso pokazali, ampak so skušali najti opravičilo za to, da zločina ni bilo mogoče preprečiti. To jih seveda ne odvezuje moralne odgovornosti. Sam recimo ne morem razumeti, kako lahko nekdo še naprej vodi ministrstvo za izobraževanje, če se mu zgodi takšna tragedija v neki osnovni šoli.
Odstop sicer stanja ne bi popravil, bi bil pa človeški. In te človečnosti pri naši oblasti primanjkuje. Ministra seveda ne obtožujem odgovornosti za ta zločin, vsekakor pa ima moralno odgovornost.
V Srbiji so razglasili tridnevno žalovanje, ki se bo začelo v petek, Srbija pa žaluje že danes. Zakaj so začetek uradnega žalovanja postavili tako pozno? Širijo se govorice, da naj bi to bilo zaradi nocojšnje košarkarske tekme med Partizanom in madridskim Realom.
Seveda nihče tega ne bo uradno potrdil, to so neuradne govorice. Včeraj razloga, zakaj se bo uradno žalovanje začelo šele v petek, niso pojasnili.
Vsi pa smo vedeli, da je napovedana tekma. Vendar se lahko tudi takšni športni dogodki, ki jih je težko odpovedati in prestaviti, odvijajo tudi med žalovanjem. Tekmo bi lahko priredili brez občinstva in navijačev in tako dostojanstveno obeležili žalovanje nekega naroda.
Srbsko veleposlaništvo v Ljubljani je po smrtonosnem strelskem napadu na osnovni šoli v Beogradu odprlo žalno knjigo. Vpis v žalno knjigo bo možen v prostorih veleposlaništva ta petek med 10. in 15. uro, v soboto med 10. in 14. uro ter v ponedeljek med 10. in 12. uro.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!