Sposobnost afganistanskih sil, da ohranijo nadzor nad Bagramom, se bo po oceni AFP verjetno izkazala kot ključna za ohranjanje varnosti v afganistanski prestolnici Kabul.
Največje letalsko oporišče v Afganistanu Bagram so zapustili še zadnji vojaki ZDA in zveze Nato. Odhod iz Bagrama kaže, da je dokončen umik tujih sil iz Afganistana po dveh desetletjih vojne pred vrati. Zadnji rok za umik je sicer 11. september, večina preostalih vojakov ZDA pa se bo po navedbah tiskovne agencije Reuters najverjetneje umaknila ta teden.
Oporišče Bagram, ki leži približno 50 kilometrov severno od prestolnice Kabul, je služilo kot ključno izhodišče za ameriške operacije v Afganistanu v dolgotrajni vojni proti talibanom in njihovim zaveznikom iz vrst Al Kaide. Kot navaja Reuters, je bil v oporišču tudi priporni center ameriških obveščevalcev (CIA), kjer so bili osumljenci terorističnih dejanj podvrženi zlorabam, ki jih je za tem nekdanji predsednik ZDA Barack Obama označil za mučenje.
Neimenovani predstavnik ZDA je za francosko tiskovno agencijo AFP danes potrdil, da v Bagramu ni več koalicijskih sil. Kdaj točno so ga zapustili še zadnji tuji vojaki, ni pojasnil, bodo pa po Reutersovih navedbah afganistanske oblasti prevzele vodenje oporišča na jutrišnji slovesnosti. Tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za obrambo Rohula Ahmadzaj je zatrdil, da je afganistanska vlada na prevzem “popolnoma pripravljena”.
Odhod tujih sil iz Bagrama so že “pozdravili in podprli” talibani. Njihov tiskovni predstavnik Zabihula Mudžahid je za AFP dejal, da bo popoln umik tujih vojakov iz države Afganistancem končno omogočil, da “sami odločajo o svoji prihodnosti”. Za dogovor tujih sil so se ZDA in talibani dogovorili v času mandata nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Sedanji predsednik Joe Biden je zavrnil pozive, naj vojaki ZDA ostanejo v Afganistanu, dokler pogajanja med talibani in afganistansko vlado ne bodo obrodila sadov, še piše Reuters.
ZDA še naprej v oporo afganistanskim oblastem
Afganistanski predsednik Ašraf Gani, ki je minuli teden obiskal Belo hišo, je povedal, da bodo afganistanske oblasti skušale omiliti posledice ameriškega odhoda. Biden je sicer izjavil, da bodo “Afganistanci morali odločiti o svoji usodi, kaj hočejo.” Veleposlaništvo ZDA v Afganistanu je sporočilo, da bo afganistanskim oblastem še naprej v oporo in da bodo ZDA v letu 2022 za zagotavljanje varnosti namenilo tri milijarde dolarjev.
Talibani so v zadnjih dveh mesecih sprožili silovito ofenzivo po vsem Afganistanu ter uspeli zavzeti več deset okrožij, od koder so se afganistanski vojaki umaknili. Afganistanske varnostne sile so se medtem v veliki meri utrdile v glavnih urbanih središčih.
Zaščita afganistanskih sodelavcev
Sposobnost afganistanskih sil, da ohranijo nadzor nad Bagramom, se bo po oceni AFP verjetno izkazala kot ključna za ohranjanje varnosti v samem Kabulu in ohranjanju pritiska na talibane. V zadnjih mesecih je bil Bagram večkrat tarča raketiranja, odgovornost za to pa so prevzeli džihadisti Islamske države, kar vzbuja strah, da skrajneži pripravljajo večje napade na bazo.
Maja letos je bilo v Afganistanu okoli 9500 tujih vojakov, od tega približno 2500 ameriških. ZDA naj bi po poročanju medijev v državi tudi po septembru ohranile okoli 600 svojih vojakov za varovanje ogromnega ameriškega diplomatskega območja v Kabulu.
Po odhodu tujih sil so se v nezavidljivem položaju znašli tudi afganistanski državljani, ki so sodelovali s tujimi silami. Po informacijah diplomata ene od zahodnih držav so ZDA prosile Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan, naj začasno namestijo 10.000 Afganistancev, zatočišče Afganistancem in članom njihovih družin pa bodo ponudile tudi nekatere evropske države, navaja Reuters.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!