Palestinski veleposlanik za N1: Ne smemo "zbirati točk", iskati moramo zaključke

S Hamasovim silovitim napadom na Izrael se je v soboto začelo novo, izjemno smrtonosno poglavje izraelsko-palestinskega konflikta. O strahoviti eskalaciji, ki je na obeh straneh zahtevala že več kot 2.500 življenj, smo se pogovarjali s palestinskim veleposlanikom Salahom Abdelom Šafijem, ki Slovenijo pokriva z Dunaja. Med drugim smo mu zastavili vprašanje, ali je izraelsko-palestinski konflikt na prelomnici, kako je na podobo Palestincev in njihovega boja vplival sobotni napad Hamasa in ali ima rešitev dveh držav še možnost, da "preživi".

Ko na to četrtkovo dopoldne začenjava pogovor, Izrael bombardira območje Gaze, izraelski vojaki pa se zbirajo na jugu Izraela – kopenska ofenziva Gaze se lahko zgodi kadarkoli. Od sobotnega jutra spremljamo grozovit nivo nasilja, napade Hamasa in Izraela, kot jih še ni bilo … Je konflikt med Izraelci in Palestinci na prelomnici?

Tako je videti. Vse kaže, da smo soočeni z novo dimenzijo konflikta. Hamasov napad in izraelski odziv sta brez primere. Izrael izvaja silovito kampanjo bombardiranja Gaze, ki ne cilja le vojaških tarč, temveč – zelo močno in zelo grdo – tudi civiliste. Priča smo množičnemu uničenju lastnine, do včeraj je bilo povsem uničenih 22.000 domov, število smrtnih žrtev narašča iz ure v uro. Bolnišnice v Gazi nimajo več kapacitet, elektrike ni, vodne črpalke ne delujejo, ker ni goriva … Dogaja se humanitarna katastrofa, sploh če upoštevamo, da je to območje najbolj gosto poseljeno na svetu. Govorimo o 2,2 milijona ljudeh, ki so stisnjeni na 360 kvadratnih kilometrov.

V sobotnem napadu so palestinski borci po dostopnih informacijah zagrešili zločine, dejanja terorja. Pobijali in ugrabljali so civiliste. Vdrli so na festival, pa v domove ljudi … Ne bi bilo prav, da bi bil Fatah, ki vodi Palestince na Zahodnem bregu, bolj kritičen do Hamasa? [Spomnimo, palestinski predsednik Mahmud Abas, sicer sprt s Hamasom, je v odzivu na sobotni napad sporočil, da se imajo Palestinci pravico braniti pred “terorizmom naseljencev in okupacijsko silo”].

Najprej naj povem, da ne govorim v imenu Fataha. Sem palestinski veleposlanik, ne govorim v imenu nobene politične stranke, pač pa v imenu svoje vlade. Naše stališče je zelo jasno: vsakršen napad na civiliste, ne glede na to, kdo ga zagreši in kaj je tarča, pomeni kršitev mednarodnega prava in mora biti obsojen. Dodajamo pa, da je treba dogodke videti ne kot izolirane, temveč v kontekstu. Imamo okupacijo, ki traja več kot 56 let, blokado Gaze, ki traja 15 let, dnevne vdore izraelske vojske na Zahodni breg, priča smo zasegom zemlje in nezakonitim judovskim kolonijam na naših ozemljih.

Veste, lahko z vami delim ta preprosti podatek: samo od začetka leta je bilo le na Zahodnem bregu ubitih več kot 250 Palestincev, med njimi 41 otrok. Vendar pa od mednarodne skupnosti nismo dobili sočutja.

Menim, da bi morali opustiti “zbiranje točk” – koliko ljudi je bilo ubitih kje – saj je vsak ubiti civilist preveč. Zdaj bi se morali premakniti k oblikovanju pravih političnih zaključkov.

Zame sta prava politična zaključka dva. Prvi je, da vojaške rešitve nimamo. Izraelu se ne glede na močne vojaške in obveščevalne službe ni uspelo zaščititi. Ni mogoče razmišljati, da se da živeti v miru in varnosti, če bosta svoboda in dostojanstvo 4,5 milijona Palestincev še naprej zanikana.

Kot drugo pa se moramo premakniti do političnega procesa, ki mora prinesti konec okupacije in vzpostavitev neodvisne suverene države Palestine, ki bo obstajala poleg Izraela. Končati moramo ta cikel nasilja prek političnega procesa, Izrael nas ne more kar izbrisati.

Od sobote mnogi opozarjajo, da za rešitev dveh držav upanja ni več. Kaj pravite vi?

Po mojem je rešitev dveh držav najbolj uresničljiva, za to rešitev obstaja tudi mednarodni konsenz. Pravzaprav ne verjamem, da smo v moderni zgodovini imeli še kakšen takšen konsenz o rešitvi konflikta, kot ga imamo za izraelsko-palestinski konflikt. Vsi podpirajo rešitev dveh držav, ZDA, Evropska unija, Kitajska, Rusija, Japonska … Če se torej vsi strinjamo o rešitvi dveh držav, je pred nami izziv, zakaj se to ne uresniči.

Moj odgovor je, da mednarodna skupnost obravnava Izrael, kot da je nad pravom.

Naj vam povem še, kaj bi bila alternativa rešitvi dveh držav. To bi bila rešitev ene države, v kateri bi živeli Palestinci in Izraelci. Možnosti tukaj pa sta dve. Ali bi živeli skupaj kot enaki – en človek en glas –, ali pa bi imeli apartheid. Bolj smo naklonjeni rešitvi dveh držav.

Veleposlanik Salah Abdel Šafi se je rodil leta 1962 v Gazi. Po izobrazbi je ekonomist, na Dunaju pa službuje od leta 2013. Kot veleposlanik pokriva Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, prav tako pa tudi vodi palestinsko opazovalno misijo pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah v avstrijski prestolnici.

Salah Abdel Šafi (Foto: Denis Sadiković/N1)

Omenili ste, da mednarodna skupnost obravnava Izrael, kot da je nad pravom. Kako kot predstavnik Palestincev ocenjujete odzive iz sveta, ki so začeli kapljati takoj po sobotnem napadu Hamasa?

Če sem iskren, smo bili razočarani nad odzivom evropskih držav, omenile so le eno plat zgodbe. Lahko razumem, da so izrazile sočutje z žrtvami na izraelski strani, a nikdar ne bi smele pozabiti, da je Izrael okupacijska sila. Besede “brezpogojne podpore” so v Izraelu razumeli kot zeleno luč, da v Gazi naredijo vse, kar želijo.

Vedno primerjamo proteste mednarodne skupnosti o ruski invaziji Ukrajine ter o mednarodnem pravu in nujnosti njegovega uresničevanja. Ta ista mednarodna skupnost pravi, da Izrael nezakonito okupira palestinska ozemlja. Zakaj isti standardi ne veljajo za Izrael? Jasno vidimo dvojne standarde. Vidimo, da se z mednarodnim pravom dela kot z menijem, iz katerega se izbira tisto, kar nam koristi.

Torej: izrazi solidarnosti in sočutja z žrtvami mednarodni skupnosti ne bi smeli preprečiti, da Izraelu pove, da je okupacijska sila in da če se želi odzvati, mora to narediti sorazmerno in skladno z mednarodnim pravom oziroma vojnim pravom.

Ste po Hamasovem sobotnem napadu v svojih interakcijah s politiki, drugimi predstavniki in mednarodnimi organizacijami zaznali spremembo v podobi Palestincev in vašega boja?

Seveda. Ne toliko na sestankih kot v medijih lahko vidite veliko kampanjo, ki na žalost zopet ignorira realnost Palestincev in se osredotoča le na eno plat zgodbe. Dejstva, o katerih se poroča, niso verificirana. Po moji oceni imamo opravka z zelo histeričnim vzdušjem, ljudje pa so pripravljeni sprejeti tudi nepreverjene zgodbe.

Menim, da bi rešitev prinesla mednarodna preiskava, v sklopu katere bi na terenu intervjuvali ljudi, zbirali dokaze, odgovornim pa bi morali soditi na relevantnih sodiščih.

Kot že rečeno, ne gre za to, da “zbiramo točke” – lahko vam povem, koliko Palestincev je bilo ubitih v zadnjih 56 letih, za koliko masakrov je kriv Izrael – vendar to ni ključno. Ključno je, da se vprašamo, kaj lahko kot odgovorni politiki naredimo, da se to ne ponovi.

Razmere so že zdaj zelo resne. Vas skrbi, da se bo situacija še zaostrila? Sploh če bi se aktivneje vključile ZDA, ki so Izraelu že poslale vojaško pomoč, in Hezbolah, ki je tarče v Izraelu že napadel z juga Libanona?

Zelo smo zaskrbljeni. Je potencial, da razmere še eskalirajo, in na žalost od Izraela, pa tudi ZDA, slišimo vojno retoriko. “Poslali bomo orožje, strelivo …” To je zelo nevarno. Bog ne daj, a če pride do eskalacije na severu Izraela [ob meji z Libanonom, kjer deluje Hezbolah, op. a.], lahko to postane večji oboroženi konflikt v regiji. In zopet bodo ljudje plačali visoko ceno. Izrael bo plačal visoko ceno. Izrael je s Hamasovim napadom že plačal visoko ceno, Hezbolah pa ima verjetno desetkrat večje vojaške zmogljivosti od Hamasa.

Izrael, Sderot — Izraelski vojaki v Sderotu na jugu Izraela (Foto: Ronen Zvulun/REUTERS)

Zato menim, da bi morali za deeskalacijo zelo hitro posredovati odgovorne države in politiki. Še preden pa govorimo o deeskalaciji, v Gazi takoj potrebujemo humanitarni koridor, ki bi zagotovil najmanj to, da se ranjeni ljudje lahko zdravijo v Egiptu, da lahko v Gazo pride gorivo, voda in tako naprej.

Rusija se je včeraj ponudila, da posreduje med izraelsko in palestinsko stranjo. Je rusko posredovanje sprejemljivo glede na to, da je Rusija pred poldrugim letom napadla sosednjo Ukrajino?

Kar zadeva nas, pozdravljamo vsakršen trud za posredovanje, vsakršen trud, ki si prizadeva zaustaviti krvavitev – ne glede na to, ali je to Rusija, ZDA, Arabska liga. Vse je dobrodošlo.

Kot drugo pa: Rusija je akter na Bližnjem vzhodu. Ima enote in vojaška oporišča v Siriji, ima pa tudi zelo dobre odnose z Izraelom. Verjetno je dobro pozicionirana, da odigra konstruktivno vlogo. Če je na to pripravljena, je to za nas dobrodošlo.

Slovenska stranka Levica je ta teden pozvala vlado, naj začne postopek za priznanje Palestine, slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je včeraj ocenila, da priznanje Palestine v tem trenutku ni prioriteta. Boste zoper to stališče protestirali? Bi bilo pomembno, da Slovenija Palestino prizna prav zdaj?

Ne bomo protestirali. S slovensko vlado imamo zelo dober odnos. Ko je uradno postala ministrica, je Tanja Fajon v parlamentu povedala, da podpira priznanje Palestine. Če trenutno ocenjuje, da zdaj ni pravi čas, je drugo vprašanje.

Spodbujamo vse države, naj priznajo državo Palestino, saj bi nam to pomagalo. Vsi pravijo, da so za rešitev dveh držav, a zakaj potem priznavajo eno državo, druge pa ne? Če si za rešitev dveh držav, je logično in pravično, da priznaš obe.

Še naprej bomo pozivali slovensko vlado, da izpolni obljubo o priznanju, v dialogu pa bomo tudi poudarjali, da je to pomembno za mir v regiji, da to ni korak proti Izraelu. Nasprotno, vedno pravim, da včasih s takimi prijatelji Izrael ne potrebuje sovražnikov. Če smo res njegovi prijatelji, mu povejmo, kaj je prav. Verjemite mi, da Izrael ne bo užival v miru in varnosti, dokler v miru in varnosti ne bomo živeli Palestinci.